Iščejo milijarderji rešitev ali želijo zgolj pobegniti z Zemlje?

»Nekoč so bili astronavti najbolj genialni ljudje, danes so najbolj premožni,« so nedavno zapisali v Financial Times. In res; od nekdaj je bilo človeštvo osuplo nad vesoljskimi potovanji. Ni čudno, saj to potovanje predstavlja nekaj, kar je diametralno od končnosti človekovega življenja. Je neskončnost, ki diši po nesmrtnosti in to človeka od nekdaj vznemirja. V nebo, k zvezdam, k vesolju se zato človek obrača že tisočletja. In to hrepenenje, ta draž je v resnici vse bolj mikavna, celo drzna. Zakaj? Če se situacija ne bo odvila v pravo smer, lahko do skrajnosti razkrije tisto, kar za zdaj svet (preveč) tolerira - vse večji razkorak v neenakosti ljudi. Če smo malce dramatični, lahko rečemo, da bo morda ravno vesolje razkrilo, da v resnici na planetu Zemlja obstajata dve vrsti človeške civilizacije. Polbogovi, ki se lahko rešijo z vse bolj opustele Zemlje, in navadni smrtniki, ki bodo občutili povračilni udarec narave na našem planetu?
 
Raziskovanje vesolja v povezavi s katerim se pojavljajo imena, kot so Richard Branson, Jeff Bezos, Elon Musk ipd. in ki ima komercialno naravo, vse bolj deli mnenja. Čeravno so vesoljska potovanja vselej osupnila javnost, ni moč spregledati, da zdaj, ko se podajajo v vesolje namesto najbolj genialnih umov profesionalnih astronavtov najbolj premožni ljudje, zgodba nima enakega učinka. Morda ima celo nasprotni učinek. »Jeff Bezos in Richard Branson naj raje pomagata rešiti planet, namesto da načrtujeta pobeg z njega,« so vse bolj glasna mnenja javnosti.
 
»Je še kdo zaskrbljen, da imajo milijarderji svojo zasebno vesoljsko tekmo, medtem ko rekordni vročinski valovi sprožajo ognjene zublje in s tem uničujejo pljuča Zemlje, nujna za preživetje človeštva?« je pred tednom dni tvitnil nekdanji ameriški minister za delo Robert Reich.
 
Ne le Reich, tudi mnogi ugledni mediji, kot so The Economist, Fobes, The Economictimes ali Financial Times, vse pogosteje objavljajo članke, v katerih zapisujejo, da »milijarderji z gledanjem v zvezde v resnici iščejo »way out« zase in s tem zapuščajo planet, poln težav, ki bi jih velike naložbe lahko odpravile.«
 
Pa so res enormne količine denarja, ki jih milijarderji namenjajo raziskovanju vesolja, vržene stran? Ne, ni čisto tako. Denimo Bransonov kratek izlet v vesolje ni bil povsem brez znanstvenih zaslug. Sirisha Bandla, podpredsednica Virgin Galactic za vladne zadeve in raziskovalne operacije, ki je letela z Bransonom, je izvedla poskus o rastlinskih genih. Šlo je za preizkus, če so znanstvene raziskave na vesoljskih poletih Virgin Galactic izvedljive.
 
Večina se bo kljub temu strinjala, da je veliko bolj vznemerljivo poslušati prave strokovnjake. Tiste, ki dajejo občutek verodostojnosti, in tiste, ki iščejo v raziskovanju plemenite namene.
 

Nedavno je na Bledu potekal Strateški forum o vesolju

 
Na nedavnem Strateškem forumu na Bledu smo na AmCHamovem Poslovnem zajtrku z naslovom »Small steps in Space – giant leaps on Earth«* slišali da, »znanje, ki ga pridobimo v vesolju, lahko uporabimo na Zemlji.«

Ker je zgodba o vesolju tako »vesoljska«, da jo redki razumemo, nam je najbolj v spominu ostala izjava Dušana Olaja iz podjetja Duol, ki je dejal »najbolj preproste stvari so najbolj zakomplicirane«. S tem nas je potolažil, če česa od povedanega nismo najbolje razumeli. Navsezadnje tudi znanstveniki, kot je denimo izjemna profesorica doktorica Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, je na panelu, ki ga je vodila direktorica Am Cham Slovenija, Ajša Vodnik, brez zadržkov odgovorila z »ne vem«. Vesolje je namreč kljub izjemnemu napredku na področju raziskovanja še vedno velika neznanka.
 
Kljub temu predstavlja raziskovanje vesolja velike strateške in gospodarske priložnosti za države in podjetja. V tem so si bili enotni vsi gosti Poslovnega zajtrka, ki je potekal v okviru Strateškega foruma Bled. To so bili poleg že omenjenih Andreje Gomboc in Dušana Olaja še Rebecca Bresnik, namestnica glavnega svetovalca za mednarodne zadeve Nasinega Johnson Space Centra, Gordon Campbell iz direktorata za opazovanje Zemlje pri Evropski vesoljski agenciji in dr. Tomaž Rotovnik, izvršni direktor podjetja SkyLabs. Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom Zdravka Počivalška, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije.
 
V uvodnem nagovoru je minister Počivalšek dejal, da je vesolje ena najbolj vročih tem, ki predstavlja poslovne priložnosti za velika in mala podjetja iz vseh sektorjev; od kmetijstva do umetne inteligence. Prepričan je, da so vesoljske tehnologije strateškega pomena, saj lahko igrajo pomembno vlogo pri dvigu gospodarske rasti ter prehodu na zeleno in digitalno. Minister je izrazil zadovoljstvo, da v vesoljski industriji že delujejo tudi slovenska podjetja, da se v Sloveniji že dogajajo impresivni vesoljski projekti in da jih pri tem podpira tudi država.
 
V začetku razprave je prof. dr. Andreja Gomboc povedala, da živimo v obdobju, ko lahko zaradi razvoja znanosti in tehnologije resnično preučujemo vesolje in se sprašujemo o našem mestu v njem ter o tehnologijah, ki jih razvijamo in uporabljamo pri njegovem raziskovanju. Brez znanja, ki ga imamo, ne bi mogli raziskovati vesolja. Znanje, ki ga pridobimo o vesolju, pa nam pomaga tudi na Zemlji, saj ga lahko uporabljamo v medicini, tehnologiji, in ves čas premikamo meje mogočega.
 
Rebecca Bresnik je ob tem kot eno ključnih komponent raziskovanja vesolja izpostavila sodelovanje. »Mednarodna vesoljska postaja je izjemni model mednarodnega sodelovanja ZDA, Rusije, Kanade, Japonske in Evrope. Vesolje je eno izmed področij, ki države vleče skupaj, kjer dejansko sodelujejo. V vesolje ne bomo šli sami, ker je predrago. Potrebujemo drug drugega, naša sredstva in tehnologijo, zato je prihodnost vesolja svetla,« je bila prepričana Bresnikova.

Slovenija med vodilnimi državami na področju vesoljskih tehnologij

 
Gordon Campbell je izpostavil, da je Evropska vesoljska agencija (ESA) z delom začela dovolj zgodaj in da imajo zato evropske države, med njimi tudi Slovenija, pomembne raziskovalce, strokovnjake in tehnologije. Njihova znanja in razumevanja vesolja uporablja ves svet, saj je Evropa vodilna pri razvoju vesoljskih tehnologij.
 
Dr. Tomaž Rotovnik je povedal, da je, ko začneš razmišljati o vesoljski tehnologiji, najprej potrebno osvojiti ogromno znanja in najti nišni trg, kjer lahko potem začneš graditi svoje ključne kompetence. »Najtežje je bilo financiranje, saj vesoljska tehnologija ni poceni,« je dejal in dodal, da so najprej imeli znanje in ideje, potem pa so s pomočjo ESE stopili v vesoljsko tekmo.
 
Dušan Olaj, ki se v okviru svojega podjetja prav tako ukvarja z vesoljskimi tehnologijami, je povedal, da so jih na vesoljsko pot pripeljale izkušnje. Prepričan je, da je investiranje v vesoljske tehnologije investiranje v prihodnost. »Odkrivanje Marsa je vzvod za razvoj in naš potisk v prihodnost. Vesoljske tehnologije so ključnega pomena, da bodo naša življenja v prihodnosti boljša. Tega se moramo zavedati in se osredotočiti na vesolje. Tako bo Mars slej kot prej naša destinacija,« je prepričan Olaj.
 

Kdaj in kako na Mars?

Gomboceva je ob tem povedala, da je vesolje kruto okolje, saj se nahaja izven zaščitnega območja Zemlje, a da se bodo odkrivanje vesolja in poskusi njegovega naseljevanja nadaljevali. Po njenem mnenju je Luna, kamor so do sedaj pošiljali ljudi, le vmesna postojanka, pravi izziv pa nam predstavlja Mars. Mars je več mesecev potovanja oddaljen od Zemlje, a je planet, ki je večji in podoben Zemlji. Nima atmosfere in magnetnega polja, a je glede na sončni sistem dokaj blizu. Ni prevroč, na njem ni velikih količin plina. »Mars se zdi kot racionalna opcija, a je še vedno velik izziv,« je povedala in dodala, da si ne upa napovedati, kdaj bi človeštvo lahko odpotovalo na Mars. »Ne smemo razmišljati, da se bomo vsi preselili na Mars, ko bomo dokončno uničili Zemljo. To ne bo šlo, planeta B ni. Na Zemlji moramo rešiti svoje probleme, vesolje in tudi Mars pa nam lahko pri tem pomagata,« je še opozorila.
 
Tudi Rotovnik je opozoril na pomembnost vzdržnosti Zemlje. »Vesoljske tehnologije bodo igrale pomembno vlogo pri zagotavljanju vzdržnosti Zemlje. Svetovna populacija raste, vzpostaviti moramo 100-odstotni reciklirani krog, zmanjšati moramo emisije toplogrednih plinov in količino smeti, po drugi strani bomo na Zemlji potrebovali vedno več virov. Pri vsem tem nam lahko pomagajo vesoljske tehnologije,«je prepričan Rotovnik.
 
Campbell je, tako kot prej Bresnikova, dejal, da je najpomembnejše sporočilo vesoljskega raziskovanja to, da bo za razvoj potrebno sodelovanje. »Ni države ali podjetja, ki bi imelo dovolj znanja in produktov, da bi lahko sami uspeli v vesolju. Zato je nujno potrebno sodelovanje.«
 
Po mnenju Bresnikove je pomen komercialnih poletov v vesolje ta, da ga odpira navadnim smrtnikom. »Do zdaj so v vesolje potovali le vladno izurjeni astronavti. Richard Branson v vesolju pa prinaša sporočilo ljudem, da bo nekoč v vesolje lahko šel kdor koli. Stroški so res izjemno visoki, a sporočilo je, da je pot v vesolje mogoča. Otroci se začnejo zavedati, da obstaja možnost, da bodo šli v vesolje, ter so v to pripravljeni investirati svoje znanje,« je povedala Bresnikova, ki je tudi žena astronavta Randyja Bresnika, ki je v vesolju preživel kar 149 dni.
 

Kakšna je prihodnost raziskovanja vesolja?

O prihodnosti raziskovanja vesolja je Olaj povedal, da je vesolje samo sprožilec in da je trenutno največji izziv razvoj novih materialov in tehnologij, ki še ne obstajajo, a bodo igrali ključno vlogo pri njegovem raziskovanju. Rotovnik je prepričan, da je bližnja prihodnost vesolja jasna - raziskovanje Lune, raziskovanje Marsa, nova vesoljska postaja.
 
Gomboceva je za prihodnost napovedala nova velika odkritja. »Trenutno poznamo približno 5 odstotkov vesolja - zvezde, ozvezdja, planete. Še vedno pa ostaja 95 odstotkov, ki jih ne poznamo, to je črna materija in črna energija. In to so ključna vprašanja v znanosti, na katere bi radi dobili odgovore v naslednjih desetletjih,« je povedala.
 
Tudi Bresnikova je opozorila na to, da je naše delovanje v vesolju neverjetno. »Že 21 let imamo na Mednarodni vesoljski postaji ves čas nekoga v vesolju,« je povedala in dodala, da moramo na vsem tem znanju graditi. »Naučimo se, kar se lahko, in to uporabimo na Zemlji, da bodo naša življenja boljša. Želim si, da v orbiti ne bodo vladale vlade, da se bomo vrnili na Luno in tam ostali, da se bomo naučili, kako živeti v različnih okoljih v vesolju in onkraj njega," je dodala za konec.