Tveganj v mednarodnem poslovanju bo čedalje več

Slovensko gospodarstvo je v dobri formi, je zdravo, živahno in je po letih finančne in ekonomske krize danes drugačno. Stoji na čvrstih temeljih in je bolj ozaveščeno glede nevarnosti, ki prežijo v poslovnem svetu,« je na Delovi konferenci Poslovna tveganja za slovensko zunanje gospodarstvo na Bledu uvodoma povedal Miro Cerar, minister za zunanje zadeve. Da je slovensko gospodarstvo močno, ker imamo močan izvoz, je pritrdil tudi Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve (ISR). »Pa vendar ne moremo mimo geopolitičnih tveganj, ki imajo na gospodarstvo večji vpliv kot kdaj prej in jih moramo zato spremljati,« je dodal.

Od leta 2010 raste protekcionizem

Naša gospodarska rast, ki jo poganja več dejavnikov (med katerimi je ključni generator gospodarske rasti izvoz) je visoka, a se umirja. »Zato smo podvrženi tveganjem v mednarodnem okolju, tudi trgovinskim vojnam,« opozarja Boštjan Vasle, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj.

Boštjan Vasle, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj: Zaostajamo za povprečjem EU, kaj šele za državami, s katerimi bi se radi primerjali. In to v vseh sektorjih.

So pa slovenska podjetja bolje pripravljena tudi na morebitne bodoče recesije in krize, je prepričan Cerar: »Vendar, če ne bomo povezani z gospodarstvom, politiko in drugimi podsistemi, ne bomo dovolj stabilni, ko in če bo prišla nova kriza.« A vsega, kar bo sledilo, ne moremo predvideti. Lahko pa opazimo trende. V državah v razvoju so ljudje nesrečni zaradi pomanjkanja delovnih mest, revščine, ne zaupajo več v politične institucije. »Menijo, da so naše tradicionalne institucije šibkejše in zato iščejo močnejše voditelje, ki niso nujno sledilci demokratičnih vrednot,« opaža Julien Marcilly, glavni ekonomist v družbi Coface, ki je eno vodilnih podjetij na področju kreditnih zavarovanj in obvladovanja tveganj. In to slabo vpliva na ekonomijo in življenje in »volitve v Braziliji so prav primer tega«.

Jože Suhadolnik

Po svetu se je število političnih tveganj in konfliktov v zadnjem desetletju potrojilo.
Čedalje večkrat slišimo in govorimo tudi o trgovinskih vojnah, ki so posledica političnega tveganja, pa tudi o protekcionizmu. ZDA so, recimo, pred kratkim uvedle carine na uvoz aluminija in jekla. EU sicer ni ostala dolžna in je uvedla povračilne ukrepe. Kaj to pomeni za Slovenijo? Skupni neposredni izvoz železa in jekla ter aluminija iz Slovenije v ZDA je 76,5 milijona evrov oziroma 0,3 odstotka celotnega blagovnega izvoza Slovenije, podatke predstavi Alenka Suhadolnik, direktorica direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo pri ministrstvu za zunanje zadeve.

Julien Marcilly, Coface: Največ protekcionizma je zaznati na Kitajskem, v Kanadi, Južni Ameriki, ponekod v Zahodni Evropi, obstajajo pa tudi regionalne izjeme.

A protekcionizem se ni začel z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ampak že prej – od leta 2010 stopnja protekcionizma po svetu raste, a ne povsod enako –, kažejo podatki Global Trade Alert o globalni trgovini. »Največ protekcionizma je zaznati na Kitajskem, v Kanadi, Južni Ameriki, ponekod v Zahodni Evropi, obstajajo pa tudi regionalne izjeme. Med izjemami je Rusija, ki je najmanj protekcionistična,« podatke orisuje Marcilly. Ali to pomeni konec globalizacije in da bodo podjetja začela relokacijo? »Mislim, da ne,« odvrne Marcilly. Neposredni realni učinek protekcionizma je obvladljiv z makroekonomskega vidika, je prepričan, a se ne slepi, da trgovinske negotovosti vplivajo na padec zaupanja gospodarstva: »Veliko podjetij je namreč dejalo, da so letos bolj kot lani zaskrbljeni zaradi dogodkov po svetu.«

Jože Suhadolnik

Daljnosežne posledice nepredvidljivih dogodkov

S tveganji je vedno povezano tudi zavarovalništvo, je na konferenci opomnil Sergej Simoniti, predsednik uprave SID - Prve kreditne zavarovalnice. Za gospodarstvo predstavljajo največje tveganje črni labodi – nepredvidljivi dogodki, ki prinesejo ekstremne posledice ter katerih vzroke lahko razložimo šele po njihovem nastopu.

Sergej Simoniti, predsednik uprave SID - Prve kreditne zavarovalnice: Za gospodarstvo predstavljajo največje tveganje črni labodi – nepredvidljivi dogodki, ki prinesejo ekstremne posledice ter katerih vzroke lahko razložimo šele po njegovem nastopu.

Takšni črni labodi so bili padec berlinskega zidu, teroristični napad 11. septembra 2001, kriza leta 2008 in tudi Donald Trump, je dejal Simoniti. Dodaja tudi, da tveganja učinkujejo medsebojno oziroma da nikoli ne delujejo izolirano: »Tako obstajajo tveganja, ki izvirajo iz neposrednega odnosa s kupci zavarovalnih storitev, solventonostna tveganja in sistemska tveganja, kar se je pri nas konec 80. let zgodilo pri življenjskih zavarovanjih zaradi slabih poslovnih praks.« V poročilu Sharma, v katerem je bil med letoma 1995 in 2001 pregledan sektor zavarovalnic v težavah v EU, je bilo ugotovljeno, da je bilo povezanih več vzrokov, opomni Simoniti: »V vseh primerih je bil glavni vzrok slabo upravljanje podjetij. Zato morajo biti zavarovalnice bolj fleksibilne v primeru nepredvidljivih dogodkov.«
Eden izmed nepredvidljivih dogodkov, ki na prvi pogled ni vplival na Evropo, ker je geografsko in časovno oddaljen, je jedrska nesreča v Fukušimi na Japonskem. Na Japonskem so nemudoma ugasnili vse jedrske elektrarne. Posledično so morali uvažati utekočinjen zemeljski plin (UZP) in Katar in drugi proizvajalci so ga po višji ceni – tudi za 50 odstotkov več – preusmerili na Japonsko. Količine utekočinjenega zemeljskega plina v Evropi so se zato znatno zmanjšale, s čimer se je posledično povečal delež ruskega plina v Evropi, primer, pri katerem ne gre za neposredne povezave med surovinami, opiše poslovni svetovalec Denis Mancevič. Dodaja, da so še pred leti cene zemeljskega plina sledile cenam nafte, danes pa ne več. Kako se zaščititi pred surovinskimi tveganji? »Odgovor ni enopomenski,« pravi Mancevič, saj so številna surovinska tveganja globalna. Delno lahko tveganja ublaži diverzifikacija, kar zadeva električno energijo, »pa bi morala država narediti več v smeri samozadostnosti«.

Jože Suhadolnik

Kako se soočamo s tveganji?

Dušan Čižmarik, direktor prodajne podpore mednarodne divizije hčerinskih bank skupine Intesa Saopaolo, je dejal, da je Boston Consulting Group v anketi med 500 finančnimi direktorji ugotovili, da je treba obvladovati tveganja: »Velike banke tveganja delimo na tri: komercialna, politična in druga.«

Sandra Damijan, Grant Thornton WB Business Group: Prevare z največjim finančnim učinkom se dogajajo v založništvu, profesionalnih storitvah, industriji, gradbeništvu in rudarstvu.

Član uprave družbe Intesa Saopaolo Bank Drago Kavšek, ki je odgovoren za področje malih, srednjih in velikih podjetij, pravi, da se tveganj bojimo, ker ima beseda negativno konotacijo, čeprav smo od samega začetka izpostavljeni tveganjem. »Tveganje je gonilo našega razvoja, družbe in ekonomije, vendar ga je treba razumeti. In vsi prevzemamo del tveganj,« razlaga obvladovanje tveganj in njihovo razumevanje. »Če ne bomo tvegali, ne bo razvoja,« je prepričan Kavšek. Spomnil je, da je sicer po bančni krizi, pri čemer si nihče ni predstavljal, da bo sesutje ene ameriške banke imelo tako daljnosežne posledice, ki bodo zamajale stabilnost evropskih in slovenskih bank, regulativa veliko strožja. »In tveganja niso zaželena. Povečale so se tudi zahteve za krepitev kapitala,« pravi Kavšek.
 

Preberite še, kako smo v rubriki POSLOVATI Z razdelali in analizirali naslednje trge:

Jože Suhadolnik

• Balkan
• Južno Korejo
• Mehiko
• Japonsko
• Rusijo in Indijo

Zavarovalništvo presega le sklepanje zavarovanj in ima velik vpliv na globalno gospodarstvo. Osnovni posel so tveganja in zavarujemo se zato, ker je življenje tveganje. Je posebna zaščita gospodarstva in gibalo razvoja, kar kažejo zadnji trendi na področju zavarovalništva. Pri procesu obvladovanja tveganj je treba popisati vsa tveganja, ki jim je podjetje ali družba izpostavljena (morebitna finančna škoda), razlaga Gorazd Čibej, vršilec dolžnosti direktorja Agencije za zavarovalni nadzor.
Je pa finančno škodo, ki nastane pri operativnih tveganjih, težko ovrednotiti, opozarja Čibej.
Na zunanje dejavnike Slovenija težko vpliva, lahko pa na lastno izvozno sposobnost. »Največje tveganje za nadaljnjo rast je, da zanemarjamo vidik produktivnosti in povečujemo tveganja, kar bo načelo našo izvozno sposobnost, gospodarsko rast in kakovost življenja,« je opozoril Boštjan Vasle. »Pri nas produktivnost zadnjih 20 let stagnira in nismo naredili nobenega napredka, kar je ključno tveganje,« pravi. Dodaja, da se slovenska produktivnost ni povečevala nič bolj kot v drugih evropskih državah: »Zaostajamo za povprečjem EU, kaj šele za državami, s katerimi bi se radi primerjali. In to v vseh sektorjih. To vzbuja veliko skrb. Zaostanek v produktivnosti je posledica sistemskih in zelo globokih težav. Pri vsakodnevnih odločitvah na podjetniški in državni ravni pred očmi ni cilja, da bi povečali produktivnost.«

Jože Suhadolnik

Vasle pravi, da se bo gospodarska rast počasi umirila, a da ne bo drastično upadla.
Kavšek pa opaža, da se naša podjetja premalo poslužujejo izvoznega financiranja. Prav tako bi se morali iz klasičnega bančnega financiranja zavoljo malih in hitrorastočih podjetij preusmeriti na faktoring, ki v Sloveniji tako rekoč ne obstaja. »Če bi imeli dobre kupce, bi lahko tudi z zavarovanjem zgradili novo vejo podpore slovenskemu gospodarstvu,« je prepričan Kavšek, ki opaža, da sicer imamo gospodarsko rast, investicije pa niso tako številne: »Izkoriščamo resurse, ki jih imamo, investriamo pa ne.«

Drago Kavšek, član uprave družbe Intesa Saopaolo Bank: Tveganje je gonilo našega razvoja, družbe in ekonomije, vendar ga je treba razumeti.

Živimo v nevarnih časih. Nekoč je bil svet namreč preprostejši, imeli smo dve velesili, ZDA in Sovjetsko zvezo, danes so vodilne Kitajska, Rusija in Indija. Ameriški predsednik Donald Trump je zamajal marsikateri segment gospodarstva, ki vpliva tudi na slovenske izvoznike. Geopolitična tveganja so namreč resna – trgovinske vojne, počasnejši birokratski postopki, trgovinske sankcije proti državam … Kako lahko slovenskim podjetjem v takšnem svetu pomaga diplomacija?
Alenka Suhadolnik pravi, da bo v prihodnjih letih 90 odstotkov gospodarske rasti na trgih zunaj EU. Temu pritrjuje tudi Dušan Čižmarik, direktor prodajne podpore mednarodne divizije hčerinskih bank skupine Intesa Saopaolo, in dodaja, da se »zato moramo širiti na takšne trge«.
Če bo 90 odstotkov svetovne gospodarske rasti zunaj EU, kjer je aktivnih le 13 odstotkov slovenskih podjetij, bi se morali bolj osredotočati nanje, pritrjuje Suhadolnikova.
Nova normalnost bo tudi negotovost. Brexit bo namreč imel neposreden vpliv na Slovenijo prek Nemčije. EU v Veliko Britanijo izvozi osem odstotkov, Velika Britanija pa ima izvoza 45 odstotkov. V primeru trdega brexita lahko slovenski BDP upade za 0,25 odstotka, Irske pa lahko do štiri odstotke. Kljub temu nam dobro kaže, bi lahko rekli glede na koeficient gospodarske raznolikosti. Slovenija je namreč na 13. mestu, prva je Japonska, sledi ji Švica. »Ta visoka uvrstitev nam pove, da imamo najhitrejšo možnost prilagoditve zunanjim šokom,« pojasnjuje Suhadolnikova.

Jože Suhadolnik

Največ korupcije v Rusiji, Turčiji, Romuniji in Srbiji

Finančna tveganja sta tudi finančni kriminal – izvozna podjetja so lahko žrtve izsiljevanja – in korupcija. »Zakonodaja glede preprečevanja korupcije je dobra. Tako dobro zakonodajo imamo, da je ne moremo implementirati,« je povedala Sandra Damijan, partnerica in vodja forenzičnih storitev pri Grant Thornton WB Business Group.

Brexit bo neposredno vplival na Slovenijo prek Nemčije. V primeru trdega brexita lahko slovenski BDP upade za 0,25 odstotka, Irske pa do štiri odstotke.

Pravi, da je finančni kriminal v mednarodnem poslovanju velik posel, katerega obseg je ocenjen na 1,5 bilijona dolarjev letno. Najbolj, v 70 odstotkih, so mu izpostavljene zasebne in javne gospodarske družbe. »To ni značilno le za lansko leto, ampak je trend viden že 15 let, odkar delajo raziskave,« pravi Damijanova.
Najpogostejša oblika finančnega kriminala je korupcija, ki zajema vse panoge, in ne samo javnega sektorja. Lani so največ primerov opazili v predelovalni industriji in finančnih storitvah, prevare z največjim finančnim učinkom pa se dogajajo v založništvu, profesionalnih storitvah, industriji, gradbeništvu in rudarstvu. Največ prevar pa je v Rusiji, Turčiji, Romuniji in Srbiji. V Sloveniji so bila takšna le štiri podjetja, in to večinoma izvozniki. Od tega so bila tri žrtev sodelovanja, Damijanova niza primere. Izvoznikom, ki se na tuje trge podajajo prek agentov, je svetovala, naj bodo pozorni na opozorilne znake, če agent zahteva plačilo v gotovini, na različne račune ali v davčne oaze. Na tujih trgih je tveganje tudi korupcija. »V mednarodnem poslovanju bo tveganj še več,« povzema napovedi.

Iskrena hvala podpornikom konference: vsebinskemu partnerju Inštitutu za strateške rešitve, gostiteljici IEDC – Poslovni šoli Bled, velikim pokroviteljem Celjskemu sejmu, Slovenskim železnicam, Intesi Sanpaolo Bank, pokroviteljem Gorenju, Impolu, Riku, SID - Prvi kreditni zavarovalnici, Zavarovalnici Sava in partnerju SIQ ter hotelu Astoria Bled.