Domov Ikonomija 03. Julij 2018.

Kako poslovati z: MEHIKA

mehika
© Reuters
Mehičani pogosto raje poslujejo z osebo, ki jim je všeč. Za gradnjo poslovnega partnerstva je treba vedeti, kako se obnašati in pogovarjati z mehiškimi poslovnimi partnerji. Veste, kaj pomeni točno in zamuda.

Bi jih morali naslavljati po imenu ali priimku? Kakšen pristop je boljši – oseben in neformalen ali strogo posloven? Kje so priložnosti za slovenska podjetja?

Ste se kdaj vprašali, kdo služi z vašimi telefonskimi klici, sporočili in porabljenimi podatki prek pametnih telefonov? Če bi živeli v Latinski Ameriki, bi bil odgovor na dlani – Carlos Slim Helú. Ta 81-letnik je postal znan po širšem Balkanu, ko je začel vstopati v lastništvo telekomunikacijskih operaterjev. Mehiški tajkun je najbogatejši človek v državi, ki na severu meji na ZDA. Z več kot 67 milijardami dolarjev je po Forbesovi lestvici sedmi najbogatejši človek na svetu. Čeprav vodenje podjetja prepušča sinovom, sam je le častni predsednik družbe, je še vedno aktiven na področju nepremičnin, medijev (ima 17-odstotni lastniški delež časnika New York Times), tehnologij, financ, trgovine, predvsem pa telekomunikacij. Je namreč lastnik konglomerata Grupo Carso, v čigar lasti je tudi America Movil, leta 2014 pa je povečal tudi lastniški delež v podjetju Telekom Austria. Tako je zakorakal na staro celino, prek avstrijskega telekoma pa je začel pohod tudi po Srednji in Vzhodni Evropi – Telekom Avstrija (A1) je namreč prisoten ne le v Sloveniji, ampak tudi v Makedoniji, na Hrvaškem (VIP mobile), na Poljskem, v Bolgariji ... Carlos Slim Helú je izkoristil poslovne priložnosti zunaj Mehike, kako pa v Mehiki uspeva evropskim in našim podjetjem?

 | Author:

Težko, če prideš sam, brez poznanstev

Ko se je Danijel Muršec pred 13 leti preselil v Mehiko, je uvažal proizvode iz Evrope, podjetje pa je ustanovil s še tremi mehiškimi partnerji. »Odpreti podjetje v Mehiki je precej preprosto. Traja od dva do tri tedne,« pravi Muršec, ki je bil nekaj let tudi slovenski častni konzul v Mehiki. Dodaja, da je dobro imeti vsaj dva mehiška partnerja, »sicer ni potrebno, da je kdo od njiju Mehičan, je pa lahko zelo koristno«. Prav tako ni nujno predznanje španščine, a ker sami pogosto ne govorijo dobro angleško, je znanje španščine priporočljivo.

Valter Leban, kolektor: Mehika je novi Detroit. Vsa svetovna avtomobilska industrija je prisotna v Mehiki. Tam so Toyota, Mazda, Volkswagen, renault, Mercedes, Chrysler, GM, Ford.

Da znanje španščine na vodstveni ravni teoretično ni potrebno, pritrjuje tudi Stanislav Loncner, direktor TBP, ki ima v Mehiki hčerinsko podjetje že od leta 2007. »Praktično pa je brez znanja lokalnega jezika (in dobrega odvetnika) nemogoče učinkovito delati,« poudari Loncner. »Čeprav čedalje več ljudi govori angleško, je na operativnem nivoju večji uspeh zagotovljen, če znaš špansko, kot če si odvisen od drugih ljudi, ki obvladajo angleščino in španščino,« dodaja direktor hčerinske družbe TBP v Mehiki Milan Paradiz Platovnjak. »Mehičani veliko raje delajo z ljudmi, ki govorijo njihov jezik, saj se počutijo lagodneje,« pravi tudi Muršec. Zato so v TBP v Mehiki ubrali srednjo pot. »Že prvi direktor je bil Slovenec, živeč v Mehiki. In enako tudi drugi, tako da nismo imeli večjih težav z razumevanjem in prilagajanjem na mehiško poslovanje. Operativni del pa so pripravljali in uvajali naši sodelavci iz Slovenije,« razlaga Loncner.
Hermann Aschentrupp Toledo, nadomestni stalni predstavnik mehiške veleposlanice na Dunaju, pravi tudi, da je priporočljivo imeti poslovnega partnerja iz Mehike: »To bo olajšalo razvoj investicije. Kot drugje je težko, če prideš sam, brez poznanstev. Lažje je, če poznaš nekoga, ki ve veliko o pravnih zadevah, splošni situaciji, saj lahko tak človek investitorju izjemno pomaga.«
Kako težko je dobiti poslovnega partnerja? »Treba je narediti raziskavo, ugotoviti, kdo je resen in zanesljiv poslovni partner. Podjetništvo v Mehiki je namreč pomembno, mnogi so v teh vodah,« odgovarja Toledo. »Pomembno je, da že od začetka sodelujete z dobrim odvetnikom za delovno in korporacijsko pravo, da imate dobrega računovodjo v hiši, saj posledice začetnih napak niso vidne takoj, po letu ali dveh poslovanja pa te lahko močno udarijo,« iz izkušenj pripoveduje Paradiz Platovnjak.

 | Author:

Meka avtomobilske industrije

Država z več kot 120 milijoni prebivalcev se izredno hitro razvija, privabila je tudi številne multinacionalke, ki proizvode pošiljajo širom po svetu. V globaliziranem svetu se ne bi smeli čuditi, če iz Mehike prihajajo avtomobili, avtodeli, dostavni tovornjaki, računalniki in telefoni. A prav avtomobilski industriji daje država velik poudarek, kar so spoznala tudi nekatera izredno uspešna slovenska podjetja, kot sta, recimo, Kolektor in TBP, pravi Muršec.

Mehika daje avtomobilski industriji velik poudarek, kar so spoznala tudi nekatera izredno uspešna Slovenska podjetja, kot sta Kolektor in TBP.

TBP je svojo hčerinsko firmo TBP S.A. de C.V. v Mehiki ustanovil že pred enajstimi leti v državi Querétaro Arteaga. »Odprtje podjetja v Mehiki so spodbudile zahteve kupcev iz avtomobilske industrije, ki zahtevajo globalno prisotnost podjetja,« pravi Loncner.
»Mehika je novi Detroit. Vsa svetovna avtomobilska industrija je prisotna v Mehiki. Tam so Toyota, Mazda, Volkswagen, Renault, Mercedes, Chrysler, General Motors, Ford,« razvoju avtomobilske industrije v Mehiki pritrjuje Valter Leban, član uprave koncerna Kolektor, ki je tudi častni konzul Mehike v Sloveniji. »Prav tako je izredno močno kmetijstvo, saj je mehiška hrana zelo cenjena tako v ZDA kot tudi v Evropi in Aziji,« dodaja Muršec, ki se danes ukvarja z več posli. »Smo zastopniki in distributerji za ekološke dodatke k prehrani za živali, ukvarjamo se s pridobivanjem električne energije iz bioloških odpadkov, v zadnjem času pa je v ospredju predvsem tehnologija IT,« pojasnjuje. Mehika se odpira tudi vlaganjem v obnovljive vire energije. »Mehika je zelo zaostala v ekologiji in pridobivanju zelene energije. V zadnjem času se stvari obračajo na bolje, tudi zaradi pred kratkim sprejete energetske reforme,« Muršec niza nekatere priložnosti. Žal v Mehiki kljub priložnostim delujeta le TBP in Kolektor, neuradno pa so se pred tremi leti za ustanovitev podjetja v Mehiki zanimala še tri slovenska podjetja.


Kako zlesti Mehičanom pod kožo? Tudi ta aspekt pride prav pri poslovanju.


avtomobili | Author: Reuters Reuters

Gospodarstvo odprto tujcem

»Za odprtje podjetja v Mehiki je nujno poznavanje zakonodaje o tujih vlaganjih,« Aschentrupp Toledo odgovarja na vprašanje, kaj morajo vedeti poslovneži, ki želijo tam ustanoviti podjetje. »Smo zelo odprto gospodarstvo. V zadnjih nekaj letih smo izpeljali veliko strukturnih reform, da bi odprli različne sektorje, manj je papirne birokracije,« razlaga sogovornik.

Danijel Muršec: Veliko podjetij se je zanimalo za vstop na mehiški trg, žal pa jih je zelo malo dejansko spoznalo priložnosti, ki jih nudi.

Do konca 70. let prejšnjega stoletja je bilo v Mehiki 1500 državnih podjetij in le peščica zasebnih. Po finančni krizi v 80. letih, ki je bila podobna evropski finančni krizi 2008, so se odločili za korenite spremembe. »To je bilo izgubljeno desetletje za številne latinskoameriške države, zato smo začeli odpirati gospodarstvo. Sprejeli smo strukturne spremembe, ki so vključevale tudi neodvisnost centralne banke. Najpomembnejša pa sta bila priključitev Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) v 80. letih in podpis prostotrgovinskih sporazumov z ZDA in Kanado. S tem smo si zagotovili tuje investitorje, ki smo jim dali vedeti, da so spremembe trajne, da jih naslednja vlada ne bo povozila,« razlaga Aschentrupp Toledo. Z reformami so stoodstotno odprli tudi več let za tuje investitorje zaprt energetski sektor.
Po poročilu Svetovne banke je bila Mehika še pred leti na 120. mestu po poslovnih priložnostih, zdaj je na 26.
»Mehika je dežela v razvoju. Kljub vsem socialnim in gospodarskim težavam je stabilna dežela, kjer je kapital iz tujine zaščiten. Vlada je na državnem nivoju zelo kooperativna in pomaga tujim investitorjem na različne načine,« dodaja Paradiz Platovnjak.

 | Author:

Do tovarne v enem letu

Danijel Muršec pravi, da ima mehiška kultura poslovanja kar nekaj posebnosti, ki jih je treba spoštovati in so za uspešno opravljen posel skorajda pogoj. »Prav zato je precej priporočljivo pri poslovanju v Mehiki imeti osebo, ki se spozna na mehiški trg in kulturo,« še enkrat pudari Muršec. »S poslovnega vidika je zgodba enaka kot poslovati z ZDA, Bližnjim vzhodom ali Nemčijo. Res pa je, da je treba v Mehiki prisluhniti kulturi. V Mehiki je namreč življenje bolj 'mediteransko',« se strinja Leban.
»V zakup je treba vzeti tudi, da stvari v Mehiki potekajo malce počasneje, kot smo navajeni v Sloveniji. Ko je dogovor sklenjen in podpisan, pa vse teče brez težav,« razlaga Muršec. Stanislav Loncner pravi, da ni papirna birokracija v Mehiki prav nič bolj kompleksna kot v Sloveniji: »Država ima svoja pravila, in če jih spoštuješ, so vsi postopki relativno hitro izpeljani.« To Loncner ponazori s primerom: »V letih 2009–2014 smo imeli zaradi globalne krize mehiško podjetje v mirovanju. Leta 2015 smo ga spet aktivirali in preselili sedež v državo Tlaxcala. Postopki so bili precej preprosti, saj imajo po novem v delovanju tako imenovano 'edino okno', kjer vse urediš na enem mestu.« Kljub temu pa ponavadi do odprtja podjetja pretečejo vsaj trije meseci.
Kot po maslu je v Mehiki steklo odprtje tovarne tudi Kolektorju. »V dobrem letu smo iz nič postavili tovarno,« pravi Leban. Pri tem jim je pomagal tudi ProMexico, skrbniški sklad zvezne vlade Mehike. Največ je bilo pripravljalnega dela, predvsem glede izbire prave lokacije. Izogibali so se predelom s karteli in se odločili za varen okoliš. Iskali so tudi bližino kupcev, saj delajo v avtomobilski industriji. Tako so pristali v središču Mehike, v državi Guanajuato v mestu Leon. »Tovarno smo odprli v začetku leta 2015, imamo 110 zaposlenih, naredimo pa 112 milijonov evrov prometa,« razlaga Leban. Dodaja, da poleg že obstoječih panog odpirajo še področje magnetike..

Država inženirjev

Skupaj z gospodarstvom se razvija tudi usposobljena delovna sila. Mehika tako že dolgo ni več le država poceni in neizobražene delovne sile, ki poskuša preživeti v sosednji ZDA v gradbeništvu ali s sezonskim delom. Stereotipna slika Mehičana, ki vrtnari pri bogataših ali obira jagode, se je v zadnjih letih precej spremenila. Vsako leto mehiške univerze zapusti več kot 70.000 inženirjev avtomobilske in aeronavtične industrije.

Danijel Muršec: Veliko podjetij se je zanimalo za vstop na mehiški trg, žal pa jih je zelo malo dejansko spoznalo priložnosti, ki jih nudi.

Mehika ima zelo dobre tehnične fakultete, ocenjuje Aschentrupp Toledo. Poročilo Royal Academy of Engineering, ki se osredotoča na diplomirane inženirje med letoma 2008 in 2012, je ugotovilo, da je Mehika v tem obdobju potrojila število diplomantov inženirstva. Veliko zaslugo za to pripisujejo ambicioznim reformam nekdanjega predsednika Felipeja Calderona, ki je Mehiko spremenil v »državo inženirjev«. V obdobju njegovega predsedniškega mandata so zgradili 140 novih univerz, 120 od teh so jih namenili znanosti in inženirstvu. Številni študentje se po študiju v Mehiki odločajo za nadaljnji študij v ZDA in Evropi, kjer pogosto delajo za mehiške multinacionalke.
Paradiz Platovnjak malce okrne sliko, ki jo Mehika ponosno nastavlja svetu: »Mehiške šole so večinoma na nizkem nivoju. Če to združiš z mehiško kulturo, v kateri denar ni najpomembnejša stvar v življenju, ampak je poudarek na družini, osebnem ponosu, moraš biti pripravljen, da boš od deseterice ljudi, ki jih boš zaposlil za določeno poskusno dobo (ponavadi en mesec), izbral enega ali dva. To velja tako za delavce kot za inženirje, računovodje in druge strokovne kadre. Tudi čas usposabljanja delovne sile je daljši kot v Evropi. Vendar za nagrado dobiš ekipo, ki bo, ko bodo presežene začetne ovire, brezpogojno delala s tabo in zate.«
Z razvojem gospodarstva in vse več usposobljenimi inženirji rastejo tudi plače. Te so se, pravi Aschentrupp Toledo, zvišale, so pa v primerjavi z Evropo še vedno nizke: »Najbolj so se plače zvišale v proizvodnji, tudi zaradi produktivnosti. Plače v storitvenem sektorju pa ostajajo nizke. Zavedamo se, da ne moremo biti konkurenčni z nizkimi plačami.« Da so plače nekvalificirane in polkvalificirane delovne sile nizke, pritrjuje tudi Paradiz Platovnjak, ki dodaja še, da »ko enkrat organizacija doseže produktivnostne standarde, je dobiček podjetja višji kot v Evropi«.


Kje so priložnosti za slovenska podjetja?


 

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.