Ko bo mobilnost postala storitev, se bo družba začela spreminjati (FOTO in VIDEO)

Predsednik uprave družbe FMR, predsednik nadzornega sveta Kolektor Holdinga in sosveta družbe Delo Stojan Petrič je ob odprtju konference povedal, da se velikokrat sprašuje, kakšno bo življenje leta 2030 ali 2040. Vse več avtomobilskih družb napoveduje električne pogone. Izpostavil je napovedi nemških družb, na katere je vezana slovenska avtomobilska industrija. »Volkswagen, BMW in drugi napovedujejo nove električne avtomobile, ti bodo manjši, več bo javnega prometa.​« 

---

Trajna mobilnost zahteva spremembo človeških navad

---

Po Petričevem mnenju bodo prihodnji avtomobili majhni in bo več javnega prometa. Ne bo se spremenila le vrsta pogona, ampak bodo uporabljeni tudi drugačni materiali, ki jih bo pri razvoju električnih motorjev več, nekateri pa so okoljsko zelo sporni. Petrič upa, da bo to evolucijski, in ne hiter proces, saj bi se tako uspešno prilagodili, in ne izgubljali dragocenih delovnih mest. »Večina dobaviteljev avtomobilskih komponent se bo moralo prilagoditi, prilagoditev pa bo postopna.«

Andrej Kren, glavni direktor Dela, pa je uvodoma poudaril: »Mobilnost je eden petih poslovnih dogodkov, ki jih bomo organizirali letos. Veseli nas, da prispevamo k razvoju Slovenije.«




 

Potrebe potnika so prioriteta 

Violeta Bulc, evropska komisarka iz Slovenije, je na predavanju pojasnila, da so v središču vsega ljudje. »Razmišljati je treba potrebe ljudi, to je obrnilo celoten sitem. V preteklosti to ni bilo samoumevno. Uporabnik potuje na kratke razdalje, srednje razdalje in gre na daljša potovanja.«

Drugi zasuk se je zgodil, ko smo ugotovili, da ne potrebujemo več lastništva vozil, pač pa uporabo. Delitvena ekonomija je sestavni del vsake strategije, je poudarila.
 

---

Elektrika je bolj prijazna kot nafta v več pogledih

---

Po njenih besedah so v zadnjih štirih letih v EU naredili analizo negativnih posledic prometa, teh je za tisoč milijard evrov. »Smrti, nesreče in prometni zamaški so glavni vir stroškov, vse to pa lahko rešimo. Zmanjševanje negativnih vplivov je postalo prioriteta. Čist planet za vse, eden ključnih dokumentov.«

Pokazatelj, kako smo napredovali, so integrirane vozovnice in integrirane logistične storitve. V obdobju komisije, ki ji pripadam, nam je uspelo investirati 230 milijard evrov v prometno infrastrukturo. V promet pa smo pripeljali tudi zasebne institucionalne investitorje.  »Inovacije so v središču, tudi pri regulatorjih. Mi smo naredili, denimo, premik pri regulaciji dronov.«

Vlak prihaja v središče prometnega razmišljanja

Bulčeva je poudarila, da se bodo »do leta 2030 morala vsa pristanišča povezati s hitrimi železnicami. To danes pomeni s hitrostmi od 180 do 220 kilometrov na uro. Regulativo na področju železnic smo bistveno poenostavili na vseh devetih ključnih koridorjih.«

---

Vlak je edina rešitev za promet

---

Letalski promet »umikamo iz regijske mobilnosti, danes nihče več ne razmišlja, da bi šel iz Bruslja v Pariz z letalom, pač pa z vlakom. Pa ne zato, ker so hitrejši, ampak ker povezujejo centre mest, česar letalski promet ne more rešiti.«

V mestih prihodnosti bo živelo 70 odstotkov ljudi, ki pa bodo zelo odvisni od podeželja. »Pametne vasi smo spravili v naslednjo finančno perspektivo. Poudarki bodo na prometu, energetiki in socialnih rešitvah.«




​