Trajna mobilnost zahteva spremembo človeških navad

Od februarja do junija smo vodili projekt mobilnost, v okviru katerega smo nakazali nekatere dileme mobilnosti prihodnosti, še posebej v luči trajnosti. Foto: Blaž Samec/Delo

Mobilnost je na zgodovinski prelomnici. Globalni trendi spreminjajo panogo mobilnosti, zaradi česar se sektor na svetovni ravni srečuje z velikimi izzivi, čemur se morajo z iskanjem novih rešitev prilagajati tudi avtomobilska industrija ter proizvajalci.

Medijska hiša Delo je konec februarja začela s projektom Mobilnost 2019, v okviru katerega smo nakazali nekatere dileme mobilnosti prihodnosti, še posebej v luči trajnosti. Vodilo trajnostne mobilnosti je zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti ter obenem zmanjšati promet in njegove škodljive posledice. Zato mnoga mesta stavijo na učinkovit javni prevoz. Ponekod na novo vpeljujejo tramvaje. Če kje v Sloveniji, bi mestno železnico lahko uredili v Ljubljani – po vzoru nekaterih drugih mest, kjer je taka železnica kot nadomestilo nekdanjih tramvajev povsem spremenila glavne ulice.

Drugod se ljudje selijo v soseske, kjer lahko večino poti – do šole, trgovine, službe – opravijo peš. V estonski prestolnici Talin pa so denimo že leta 2013 ponudili brezplačen javni prevoz. V tej baltski državi so si lani zadali, da bodo prva država z brezplačnim javnim prevozom po vsej državi, je pisal časnik The Economist. V Talinu so se za tak korak odločili po finančni krizi leta 2008, ki je državo tako močno prizadela, da četudi je mesto plačevalo več kot 70 odstotkov stroškov javnega prevoza, so bile cene vozovnic še vedno previsoke za revnejše prebivalce. Težava so postali tudi zastoji. Odkar je namreč Estonija leta 1991 postala neodvisna, se je število lastniških avtomobilov podvojilo. Čeprav je načrt dober ter avtobusi in tramvaji vozijo brez zamud, pa tudi prosti sedež najdeš, se uporaba javnega prevoza ni povečala. Zato nekateri tuji strokovnjaki menijo, da je treba ob brezplačnih vožnjah ponuditi še kaj več. Z več ciljajo na različne storitve, pa tudi na medsebojno povezanost vseh vrst javnih prevozov.

V Amsterdamu, Kobenhavnu in ameriškem Portlandu – prva trojica mest, ki slovi po kolesarjih – se ljudje raje kot z javnim prevozom prevažajo s kolesi. Ko govorimo o mobilnosti, pa pogosto pozabljamo na hojo, ki je pravzaprav drugi najpogostejši način premikanja v slovenskih naseljih, čeprav njen delež že desetletja upada. Na Dunaju so se promocije pešačenja že lotili, navdih pa so našli tudi v Ljubljani.

EU si na področju prometa prizadeva za povezljivost, učinkovitost, ničelno stopnjo onesnaženja do leta 2050, nič smrtnih žrtev v prometu ... Želi si čim več električnih avtomobilov na cestah. Za prehod v trajnostno mobilnost pa bo poleg zagotovitve ustrezne infrastrukture treba spremeniti tudi navade ljudi.

Kam gremo? Kako se spremembam prilagaja avtomobilska industrija? Kakšna bodo vozila prihodnosti? Kakšni izzivi se pojavljajo pri baterijah za električne avtomobile? Kje je uporabnik v tretji transportni revoluciji? To je le nekaj izmed vprašanj, na katere bomo odgovore iskali 13. junija na konferenci Mobilnost 2019, Izzivi prihodnosti: pametna infrastruktura, pametna mesta. Govorci na konferenci, ki bo potekala v ljubljanski Kristalni palači, bodo med drugimi tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc, direktor podjetja Real ITS Global, VB in član ITS World Congress Hall of Fame Richard Harris, futurist, avtor in nekdanji dolgoletni direktor sektorja za inovacije v komunikacijah pri podjetju Siemens Ulrich Eberl, profesor s fakultete za strojništvo Tomaž Katrašnik, prokurist podjetja Avant car in pionir električne mobilnosti Matej Čer, Martin Rheinfurth, ekspert za trajnostni razvoj mobilnosti pri BASF, Robert Dominko, znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu, predstavniki občin, Telekoma, Petrola, AMZS, Slovenskih železnic, Nomaga, NLB Banke Beograd, …
Več iz rubrike