Vlak je edina rešitev za promet

Se lahko spomnite kakšne nove železniške proge v tem času?

Načrtovalci prometnega sistema na Ministrstvu za infrastrukturo in njegovih direkcijah upadanje števila potnikov na vlakih povezujejo z žledom in obnovami prog, ki naj bi se kmalu končale, potem pa omogočile izvajanje strategije, ki predvideva zmanjšanje prometa na cestah. Vlak je v vseh urejenih državah najboljše nadomestilo za avto in tudi za tovornjak. Prevoz je praviloma hiter in točen, saj ni odvisen od gneče na cestah, kot to velja za avtobuse.

Pri nas bodo na glavni železniški žili med Šentiljem in Koprom tudi po prenovi vlaki vozili s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Novi vlaki bodo nadomestili najbolj zastarele, zato se frekvence voženj ne bodo zgostile. Na več kot polovici prog tako povečanje števila voženj vlakov, ki bi lahko ponudili zanesljivo možnost prevoza v službo, niti ni mogoče, saj so enotirne. Tudi v okolici Ljubljane.

Se bodo razmere izboljšale?



Zgolj deloma, morda bodo vendarle zgradili novo progo do Kopra, obudili pa so progo med Ljubljano in Kočevjem. Na sedanji primorski progi je razglašena preobremenjenost, tovorni vlaki imajo prednost pred potniškimi. Če tega ne bi bilo, bi imeli še več tovornjakov na cestah in še večji pritisk, da je treba ceste razširiti. To je že načrt za ljubljanske obvoznice, kar bi stalo milijardo evrov. Obujajo se tudi načrti za obvoznico prek Barja, v kar bi spet brez vseh težav vložili več sto milijonov evrov in povozili naravo. Ureditev taktnega železniškega prevoza v okolici Ljubljane pa bi stala le 300 milijonov evrov.

Za gnečo na cestah niso krivi izključno vozniki avtomobilov, ki se praviloma sami v toni in pol pločevine in plastike vozijo do cilja. V to skrajno energijsko neučinkovito obliko prevoza sili slovenski razvoj infrastrukture oziroma obsedenost s cestami in parkirišči. Vse to vodi v zmanjšanje biotske raznovrstnosti in prehranske samooskrbe, saj ceste in parkirišča zasedajo tudi najboljša kmetijska zemljišča.

Če hočemo promet zares narediti znosen, je treba tovor spraviti na železnico, tudi s Koroške in z Dolenjske. Šele ko bi to uredili, bi lahko znova premislili tudi o nujnosti avtocest po najboljših kmetijskih zemljiščih. Mnenja tistih, ki zrejo v prihodnost, pravijo, da bi bilo že s sedanjimi tehnologijami mogoče z vlakom iz Maribora v Ljubljano priti v 20 minutah, kaj šele iz Kranja, Brnika, Logatca, Kamnika ali Grosupljega.