Zmagovalna poteza - iz športa v posel

V svoji karieri sem zgrešil več kot 9000 košev. Izgubil sem skoraj 300 iger. 26-krat so mi zaupali, da bom dal zmagovalni koš, pa sem 26-krat zgrešil. Izgubljal sem. Znova in znova. In zato sem uspel,« o najpomembnejši lekciji, ki jo je usvojil na igrišču, rad pove najboljši košarkar vseh časov Michael Jordan.

Da se je iz enega najslavnejših športnikov, ki je v devetdesetih letih po svetu populariziral ligo NBA, lahko prekalil tudi v uspešnega poslovneža – superge Air Jordan, ki jih izdeluje Nike, so še danes neverjetno priljubljene, Jordan pa je lastnik in vodja košarkarskega kluba NBA Charlotte Bobcats –, je poleg vztrajnosti najbrž pripomogla tudi množica drugih vrlin, pridobljenih na številnih tekmah – trma, ciljna usmerjenost, hitro odzivanje, proaktivnost, uspešno spopadanje s stresom je le nekaj tistih, ki jih največkrat poudarjajo trenerji in športni psihologi.

Da gre pri športu in poslu za isto stvar, je v svojih intervjujih že večkrat poudarila tudi teniška zvezdnica Venus Williams. »Šport je kot posel. Vse je v strategiji. V tem, da se naučiš izgubljati. Da se naučiš postavljati cilje,« je poudarila ena najboljših igralk v zgodovini Wimbeldona, ki omenjena spoznanja s pridom uporablja tudi kot poslovna ženska; zdaj je na čelu podjetja za notranji dizajn V Starr Interiors in športne blagovne znamke EleVen.

V poslovnem svetu je izjemno uspešen tudi priljubljeni košarkar LeBron James, ustanovitelj uspešne medijske hiše SpringHill Entertainment, da se za to lahko večinoma zahvali ravno športu, pa je prepričan tudi britanski milijonar Richard Branson, ustanovitelj založbe Virgin Records in številnih drugih podjetij.

»Ključno je, da vsako 'točko' jemljete kot zaključeno celoto. Tudi če vam v eni partiji spodleti, o njej pri naslednji ne smete več razmišljati. Podobno je pri poslu, kjer se stvari prav tako dogajajo izjemno hitro, in če ste v glavi še vedno pri preteklih napakah, vam veliko poslovnih priložnosti lahko uide. Disciplina in odločenost, ki ju potrebujete pri tenisu, sta disciplina in odločenost, ki ju potrebujete pri poslu,« je na svojem profilu linkedIn zapisal Branson.

Da obstaja povezava (ne pa vzročno-posledični odnos) med zgodnjim ukvarjanjem s športom in poznejšimi poslovnimi uspehi, dokazujejo tudi številne študije. Razlog je mogoče iskati v disciplini, vodstvenih spretnostih in timskem delu, ki jih usvojimo v skupinskih športih; v času svojega šolanja jih je treniralo precej uspešnih podjetnikov, med njimi ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg (sabljanje), predsednica in izvršna direktorica korporacije PepsiCo Indra Nooyi (ragbi) in nekdanja izvršna direktorica Hewlett Packard Enterprise Meg Whitman (plavanje, tenis, košarka).
 

Veliko podobnosti

»Delo poslovnežev je v marsičem podobno delu vrhunskih športnikov. Ključna razlika je običajno le v tem, da odlični poslovneži postanejo pozneje kot pa odlični športniki. Redkokdo doseže raven odličnega poslovneža v dvajsetih letih, ampak pozneje, po tridesetih, ko je kot osebnost že precej bolj zrel in izkušen. Zato je morda pripraviti vrhunskega športnika včasih še za odtenek težje, npr. same razvojne sposobnosti športnika pri dvajsetih letih pač nimajo take miselne kapacitete kot pri štiridesetih.

Imajo pa eni in drugi veliko skupnega. Najprej strast do tega, kar delajo – nihče vrhunski tega ne dela zaradi denarja, ampak zato, ker verjame v svojo zgodbo. Denar je stranski produkt, in ko nekoč denar postane cilj, je precej nevarno, da začnejo takšne zgodbe o uspehu iti navzdol. Tako v športu kot poslu,« poudarja priznani športni psiholog Matej Tušak, ki je pomagal številnim uspešnim slovenskim športnikom, med njimi Andražu Vehovarju in Petri Majdič.

»Oboji znajo jasno izbrati svoje prioritete, so predani, pripravljeni na trdo delo, samozavestni, odprti za novosti in izrazito ciljno usmerjeni. Po drugi strani dobro prenašajo stres, zadovoljstvo pa znajo preložiti na poznejše obdobje. So pogumni in uživajo v tekmovanju ter potrebujejo in želijo stres in adrenalin. To jih žene naprej,« poudarja Tušak, med na igrišču razvitimi lastnostmi, ki pripomorejo k (poznejšim) poslovnim uspehom, pa našteje še samodisciplino, samomotivacijo, željo po rasti ter stremljenje k popolnosti in odličnosti.


Z njim se strinja tudi Alenka Košir, prof. športne vzgoje in ambasadorka aktivnega življenja. V mladosti je deset let trenirala ritmično gimnastiko in se ob njej naučila trdega dela, vztrajnosti, discipline in odrekanja. »Gimnastika mi je dala doto za vse življenje; za moje telo, zdravje telesa in uma. Oblikovala me je v osebo, kakršna sem danes. Naučila me je, kako se spopasti z neuspehi in kako se veseliti uspehov,« pove Alenka, zdaj uspešna poslovna ženska, ki nad zdravim življenjskim slogom navdušuje s svojo avtorsko vadbo VIIT, z zdravimi in okusnimi recepti, zbranimi v dveh kuharskih knjigah, ter na facebook strani V Formi z Alenko Košir. »Pri vsaki vadbi je najtežje biti dosleden in vztrajati dlje časa. Tukaj se večini zalomi,« pove Alenka in prizna, da je vztrajanje v izziv tudi njej kot trenerki.

»Vadba VIIT je na trgu že od leta 2010, s tem, da nimamo poletnega premora in treniramo 12 mesecev na leto. To mi je izziv; kako ljudem gibanje približati tako, da se bodo kljub trenutkom neugodja, ki jim ga povzroči trening, še vedno vračali.« Kateri slovenski poslovneži in podjetniki so tisti, ki se ne glede na neugodje vedno znova vračajo k športu, in kako jim je pomagal v poslovnih vodah?
 

Za uspeh je potrebnih več lastnosti

»Za doseganje izjemnih (poslovnih) rezultatov je pomemben širok spekter lastnosti – motivacija, stremljenje k odličnosti, strast do dela, učenje, da poskušaš nekaj narediti bolje kot drugi in da v tem uživaš. Za uspeh je ključna tudi količina dela, ki si ga pripravljen vložiti, pa čustvena inteligenca, pogum, učinkovito vodenje in reagiranje v stresu,« na koncu poudari Matej Tušak in pove, da športniki k njemu sicer največkrat pridejo zato, ker na tekmovanjih, v stresnih situacijah ne zmorejo pokazati vsega, kar sicer znajo na treningu. »Odzivanje v stanju stresno visoke obremenitve je tisto, kar loči povprečnega športnika od vrhunskega.


Vrhunski se zmore ob samem nastopu tako usmeriti in skoncentrirati na nalogo, da odmisli vse, kar ne sodi zraven, vse dvome in strahove, ter se samozavestno osredotoči na izvedbo naloge na način, da se ga ti strahovi in dvomi ne dotaknejo.«

Kaj pa vi, znate ravnati trezno, kadar ste v poslu pod velikim stresom? Ste osredotočeni le na nalogo, ki je pred vami? Da jo boste lahko opravili še bolje, razmislite o športni aktivnosti, ki bi vam najbolj ustrezala. Najbrž vam bo dala veliko več kot še eno poslovno zmago.