Več kot 90 odstotkov vprašanih bi izbralo delo od doma

Nič nas ni tako nenadno in obenem učinkovito postavilo pred dejstvo, da v veliko večji meri uporabljamo sodobno IT tehnologijo, kot ravno epidemija covid-19. Spremenila je naše običajno življenje in tudi delo, ki se je, tam, kjer je bilo to mogoče, odvijalo od doma.
Fotografija: Delo od doma je prineslo nove izkušnje, spoznanja, marsikomu tudi nove izzive. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Delo od doma je prineslo nove izkušnje, spoznanja, marsikomu tudi nove izzive. FOTO: Getty Images

Pri podjetju ECG, ki celovito analizira in razvija potenciale podjetij in posameznikov, so v prvi polovici maja 2020 izvedli anketo o digitalni pripravljenosti Slovenije za delo od doma. V anketi je sodelovalo 543 udeležencev.
 
Ključne ugotovitve raziskave kažejo, da splošno počutje pri delu od doma anketiranci ocenjujejo kot relativno dobre. Pri tem je z vidika izvedbe ankete pomembno izpostaviti, da je ocena počutja relativno višja pri delu od doma (3,9 od 5 možnih), v primerjavi z delom na delovnem mestu (3,5 od 5 možnih).
 
Kljub temu, da delo na delovnem mestu ponuja možnost druženja s sodelavci ter dostopnost potrebne dokumentacije in podatkov, je bilo delo od doma v okviru segmentov opravljen obseg dela, dosežena kakovost opravljenega dela in izkoriščenost delovnega časa relativno, bolje ocenjeno v primerjavi z delom na delovnem mestu.

Po mnenju udeležencev anketiranja se kažejo so pozitivni vidiki dela od doma - večja možnost usklajevanja delovnih in zasebnih obveznosti, boljše upravljanje z delovnim časom ter možnost razgibanja med delom oziroma je pri delu od doma tudi nižja prisotnost stresa in drugih neželenih motilcev ter neprijetnih občutkov, v primerjavi z delom na običajnem delovnem mestu.
 
Največji delež anketirancev (35 odstotkov) v času opravljanja ankete ni imelo potrebe po prihodu na delovno mesto oziroma jih je dobra tretjina videla potrebo po občasnem tedenskem prihodu na delovno mesto. Slednje nakazuje priložnost za organizacije, da v svoje delovne urnike bolj intenzivno vključijo tudi možnost (vsaj občasnega) dela od doma.

 
Več kot 80 odsttkov razlogov potrebnega prihoda na delovno mesto je povezano z elementi, ki bi se jih v današnji digitalni ekonomiji dalo urediti na drugačen (bolj digitalno prijazen) način, kar nenazadnje dodatno nakazuje na to, da je delo od doma lahko že danes in še posebej v prihodnje ena od pomembnejših možnih oblik urejanja delovnega časa.

Več kot 90 odstotkov vprašanih se je opredelilo, da bi izbralo možnost dela od doma tudi v prihodnje, če bi imeli to možnost. Najbolj pogosto zastopani frekvenci dela od doma sta pri tem dvakrat tedensko in večkrat na teden.
 
Ključni razlogi za delo od doma so po mnenju udeležencev ankete prihranek časa zaradi odsotnosti vožnje na delo, lažje usklajevanje službenih in družinskih obveznosti ter prometna in ekološka razbremenitev okolja.

Splošno počutje pri delu od doma anketiranci ocenjujejo kot relativno dobro. FOTO: REUTERS / Rupak De Chowdhuri
Splošno počutje pri delu od doma anketiranci ocenjujejo kot relativno dobro. FOTO: REUTERS / Rupak De Chowdhuri

Pri interpretaciji odgovorov oziroma rezultatov ankete je seveda potrebno upoštevati tudi posebni kontekst časa, v katerem se je opravljala sama raziskava: v začetku maja 2020, ko je bil celoten svet v karanteni zaradi novega koronavirusa in je bilo s tem v zvezi povezano tudi dejstvo, da so bili doma tudi otroci in so mnogokateri starši opravljali poleg poslovne vloge še vlogo učitelja, vzgojitelja ali varuške ter skrbeli za gospodinjstvo, kar nenazadnje pomembno vpliva tudi na samo zanesljivost odgovorov in njihovo statistično značilnost.

 
Delo od doma ima v določenem obsegu tudi vpliv na stroške poslovanja organizacij (stroški povezani z delom). Poleg tega v določenem obsegu predstavlja tudi pozitivne vidike organizacij na področju njihove družbene odgovornosti. Med te lahko brez dvoma uvrstimo družini bolj prijazno oziroma naklonjeno delo, skrb za čistejše okolje in boljšo prometno varnost.

Vsekakor pa tako posamezniki, ki delajo od doma ali bodo v prihodnje delali od doma, kakor tudi organizacije, ki le to omogočajo, ne smejo zanemariti negativnih vplivov dela od doma, ki lahko vodijo v izgorelost. Delo od doma namreč zahteva visoko stopnjo (samo)odgovornosti, organiziranosti in zdrave uravnoteženosti med službenimi obveznostmi in osebnim življenjem.
 
V vsakem primeru pa lahko ne glede na to zaključimo, da je anketa pokazala, da ustrezno kombiniranje dela na običajnem delovnem mestu z delom od doma, lahko prinaša mnogokatere pozitivne učinke, tako za organizacijo, za posameznike v njih, kot tudi za celotno družbo (manjši ogljični odtis, boljša zdravstvena slika družbe).

Pri BCG organizacijam priporočajo, da tehtno in sistematično premislijo o tem, kako takšno obliko dela uvrstiti v svoje redne delovne procese.

 

 

Poročilo ankete sta pripravila:
 
mag. Janez Žezlina, Energos d.o.o. Helena Pleslič, DARS d.d.

 

Več iz rubrike

kariera

Ustanovitelj največjih duty free prodajaln bo letos bankrotiral

Enkrat v tem letu bo genialni 89-letni irsko-ameriški gospod po imenu Chuck Feeney bankrotiral. Ni povsem prepričan, kdaj se bo to zgodilo, vendar se tega dneva zelo veseli.

kariera

[INTERVJU] Inženirka leta doc. dr. Aida Kamišalić Latifić, predavateljica in ra…

Doc. dr. Aida Kamišalić Latifić je zgled, kam pripeljejo ambicija, pogum in vztrajnost, če pot osvetljuje svetilnik znanja in zaupanje vase.

kariera

Tradicionalni način upravljanja podjetja je preteklost

Tradicionalni menedžer vedno najprej išče krivce, nato pa želi kot »krizni superman« hipoma reševati še probleme.

kariera

Prva izmed petih, ki je svoje bogastvo ustvarila iz nič

Kot 38-letnica je bila ena najmlajših ljudi na Forbsovem seznamu milijarderjev in edina Britanka.

Komentarji: