Štipendija za bivanje in še kaj ostane

»Po šolanju ti je zagotovljena zaposlitev, vmes pa dobiš kakšen evro. Tudi za obvezno prakso in počitniško delo ti ni treba skrbeti,« pozitivne plati kadrovske štipendije opiše Primož Ošljak, nekdanji štipendist in zdajšnji zaposleni pri družbi Cetis, kjer imajo za bodoče tiskarje vedno odprta vrata.
Fotografija: V šoli je lažje, ker vidiš cilj pred seboj Foto: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
V šoli je lažje, ker vidiš cilj pred seboj Foto: Blaž Samec/Delo

Cetis velja za eno vodilnih podjetij na področju rešitev varnostnih in komercialnih tiskovin na stari celini. Čeprav običajen državljan Slovenije zanje najpogosteje sliši takrat, ko čaka na nov potni list ali osebno izkaznico, pri njih nastaja še vrsta drugih varnostnih dokumentov, kot so vozniška in prometna dovoljenja, rojstni listi in drugi certifikati civilnega statusa, tudi volilni lističi, z rešitvami eUprave skrbijo za posodobitev javne uprave za vlade na štirih celinah, med drugim izdelujejo etikete in zagotavljajo rešitve za zaščito blagovnih znamk.

Nabor profilov, ki jih zaposlujejo, je pester, a so nenehno na preži za novimi strokovnimi kadri z znanjem o tisku in tistimi, ki željo postati tiskarji. Kadrovske štipendije so eden od načinov, s katerimi poskušajo mlade talente prestreči že v srednji šoli in jih že med šolanjem vzgojiti v kader, ki se bo hitro vključil v njihov delovni proces. A je, kot pravijo, iskanje bodočih tiskarjev, ki bi svojo karierno prihodnost hoteli graditi v Cetisu, vse prej kot preprosto.
 

Zaposlili so tudi kuharja s tehnično žilico


Foto Arhiv Cetisa
Foto Arhiv Cetisa
Srednja medijska in grafična šola v Ljubljani je po več letih znova obudila program, ki dijakom ponuja tudi znanje na področju tiska. »V preteklosti smo reševali težavo tudi tako, da smo, denimo, zaposlili kuharja, če je le imel tehnično žilico, in ga priučili. Potem pa smo izvedeli, da je medijska šola znova vzpostavila ta program. Organizirali smo se in jih povabili na dan odprtih vrat ter začeli pridobivati kader,« pripoveduje vodja kadrovske splošne službe pri Cetisu Vesna Reich. Tako so lani dobili mladega štipendista, ki je ob šolskem obisku izkazal izreden interes.

»V njem smo resnično prepoznali željo po delu pri nas. To ni bil dijak, za katerega bi v podjetje klicali starši, starejši brat ali sestra, ampak si je že od našega prvega srečanja vse urejal sam. Že na dnevu odprtih vrat je prišel do kadrovske službe in vprašal, kakšne so njegove možnosti za štipendijo,« o bodočem zaposlenem pri Cetisu pripoveduje Reichova. Kot pravi, ga je navdušil predvsem tisk varnostnih tiskovin, česar v šoli nimajo možnosti spoznati. In kako so ga prepoznali kot pravega kandidata za kadrovsko štipendijo? »Že iz vprašanj, ki jih dijaki postavljajo med ogledom proizvodnje, je jasno, koga delo zares zanima in kdo pride le zato, ker je to organizirano v sklopu šole.«

Vesna Reich Foto arhiv Cetisa
Vesna Reich Foto arhiv Cetisa
A načinov je več. Talente, ki jih z veseljem zaposlijo po koncu šolanja, občasno postavijo tudi pred praktični preizkus. »Najraje jih k nam povabimo na študentsko delo, tako skozi prakso vidimo, komu gre dobro nastavljanje strojev, mešanje barv …« našteva kadrovica. Natančnega števila, koliko mladih tiskarjev bi potrebovali, da bi lahko delo v prihodnje tudi ob večjem povpraševanju nemoteno potekalo, nima. Delo je projektno, ob večjem naročilu bi brez težav zaposlili tudi 40 ali 80 ljudi. »Pri številu tiskarjev nismo omejeni. Prihajajo novi tiskarski stroji in več tiskarjev ko bomo imeli, lažje bo.«
 

Že v srednjo šolo z znanim delodajalcem


Številni mladi, ki se vpišejo na program grafičnega ali medijskega tehnika, si želijo nadaljevati študij. Težava je tudi, da mnogi tisti, ki bi ostali v tiskarskem poklicu, prihajajo iz družin, ki imajo doma takšno ali drugačno podjetje, ki se ukvarja s tiskom. »Redki so taki, ki ob vstopu v srednjo šolo nimajo v ozadju nekega delodajalca, če vedo, da po srednji šoli ne bodo nadaljevali študija.« V Cetisu za zdaj ponujajo kadrovske štipendije predvsem dijakom, a Vesna Reich priznava, da razmišljajo tudi o tem, da bi svoje podjetje in predvsem zaposlitvene možnosti začeli predstavljati že osnovnošolcem in morda še koga prepričali, da se odloči za ta poklic.

Varnostni elementi v slovenskem potnem listu. Foto Tomi Lombar
Varnostni elementi v slovenskem potnem listu. Foto Tomi Lombar


A težava je tudi lokacija šole. Čeprav je Slovenija ob boljših prometnih povezavah danes bistveno manjša, kot je bila pred desetletji, je pot med Celjem in Ljubljano še vedno velik strošek. »Najbolj veseli smo otrok iz celjske regije, ker se je veliko lažje uskladiti s počitniškim delom in obvezno prakso. Težava je tudi za tiste družine, ki bi otrokom iz Celja morale omogočiti bivanje v Ljubljani,« pojasnjuje Vesna Reich in dodaja, da bi bili najbolj veseli, če bi program tiskarja obstajal tudi v Celju.
 

Štipendija za bivanje in še kaj ostane


Cetis ima s podeljevanjem kadrovskih štipendij sicer večletne izkušnje. Eden od njihovih štipendistov je tudi Primož Ošljak, ki so ga kot tehnologa zaposlili, še preden je zagovarjal diplomo, danes pa je zaposlen kot specialist, ki se ukvarja z analitiko, izboljšavami in podporo delovnih procesov skozi informacijski sistem (ERP). Čeprav si je kariero izbral še kot dijak, danes pravi, da odločitve nikakor ne obžaluje. »Za možnost kadrovske štipendije sem izvedel od očeta, ki je prav tako delal pri Cetisu. Že takrat je bil tiskar iskan poklic,« se spominja Ošljak. Za kadrovsko štipendijo se je odločil tudi iz povsem praktičnih razlogov. »Nekako sem si s tem zagotovil delovno mesto, tudi štipendija ni bila slaba, pokril sem bivanje v Ljubljani in še nekaj je ostalo.«

Primož Ošljak
Primož Ošljak
Velika prednost tako za podjetje kot za štipendista je tudi, da je že kot dijak nekoliko jasneje vedel, kakšno delo bo opravljal. »Izobražuješ in strokovno usmerjaš se nekoliko bolj ciljno,« je prepričan, čeprav priznava, da še zdaleč ni vedel, kakšno delo ga v resnici čaka. Verjetno je nekoliko optimistično pričakovati, da bodo mladi, ki so ravno prestopili prag srednje šole, resnično vedeli, kakšno delovno mesto si želijo, a Primož Ošljak poudarja, da je vredno razmisliti o prednostih in slabostih kadrovske štipendije. Tudi sam namerava svojim otrokom predstaviti možnosti, ki jih prinaša, če bo takrat seveda na voljo. »Ne da bi jih silil, tudi mene niso silili. Sam sem se odločil.« Mladim, ki razmišljajo o ponujeni možnosti za štipendijo in pozneje zaposlitev, priporoča, naj razmislijo, kaj jih veseli. »To je le ena od možnosti, kako pridobiti kakšen evro in si zagotoviti nekakšno varnost v prihodnje.«

V Cetisu velja dogovor, da toliko časa, kot prejemaš kadrovsko štipendijo, toliko časa po koncu šolanja si zavezan delodajalcu. Vodja kadrovske službe Vesna Reich si seveda želi, da bi mladi štipendisti tudi po obdobju, ko jih zavezuje pogodba, ostali. Možnih poti, ne le navzgor, ampak tudi vertikalno, je v skupini, ki povezuje sedem družb, veliko. »V zadnjih letih smo veliko investirali v stroje, zaposlenim omogočamo izobraževanja in tudi tisti, ki so dolgo zaposleni pri nas, so jih veseli. Nenehno vlagamo v zaposlene,« zagotavlja Vesna Reich. A dodaja, da se ob hitri rasti podjetja dobro zavedajo, da bodo potrebovali nove kadre. »Vsakega, ki bo vložil vlogo za štipendijo, tudi če bo to storil med letom, bomo veseli in z vsakim se bomo pogovorili ter poskušali najti tisto iskrico, ki kaže, da se resnično želi zaposliti kot tiskar.«

Več iz rubrike