Tudi če nisi odličnjak, si lahko odličen v svojem poklicu

»Veliko raje delam in znanje nabiram v praksi kot pa v šoli, kjer je vse bolj teoretično. Ravno ko sem se hotel vpisati na strojno poklicno šolo, se je odprl vajeniški program,« je povedal Maks, ki je tako kot vsi ostali njegovi sošolci med decembrom in aprilom znanje nabiral pri izbranem delodajalcu pod nadzorom mentorja. Zanimanja za vajeniški program je bilo na tem koncu dovolj, tako da so odprli kar cel oddelek.

Čeprav pet mesecev niso gulili šolskih klopi, je Maks prepričan, da so pri pouku obravnavali vso snov, ki so jo obravnavali vrstniki v klasičnem programu. Program mora biti primerljiv, saj je predvideno, da tudi ti dijaki po končani triletki lahko nadaljujejo šolanje v programu 3+2 in postanejo tehniki. Maks sicer pravi, da še ne ve, kaj bo storil, za zdaj pa uživa v vajeniškem sistemu.
»V treh mesecih v prvem letniku in petih v drugem, kolikor smo se izobraževali v podjetju, sem se res veliko naučil. Marsikaj bi že lahko naredil tudi sam, brez mentorja. Tudi če nisi odličnjak, si lahko dober v nekem poklicu. Ocene velikokrat nimajo povezave z znanjem, ki ga v resnici imaš in je potrebno za dobro opravljanje poklica. Petice pri slovenščini in biologiji ne zagotavljajo, da boš dober orodjar, da znaš logično razmišljati, imaš ročne spretnosti in 3D-predstave,« ugotavlja Maks.
 

Na prakso v Nemčijo

Poudarja pa, da manj ur v šoli ne sme biti edini razlog, zaradi katerega bi se nekdo odločil za šolanje po vajeniškem sistemu. »Pomembno je, da si izbereš poklic, ki ti je všeč. To, da lahko že med šolanjem pridobiš veliko izkušenj in znanj, je pa še poseben plus. Prav tako spoznaš, kakšen je v resnici poklic, za katerega se izobražuješ,« je poudaril Kropar, ki je na svoji koži ugotovil, kako je, če izbereš narobe. Najprej se je namreč vpisal na trgovsko šolo.

Na pomislek, da je škofjeloška šola vendarle daleč od njegovega doma, je dejal, da v resnici ni: »Ob 6.15 zjutraj sedem na vlak in se vozim eno uro. Potem pa še nazaj. Ta šola je dobra, pozanimal sem se pri starejših kolegih, to je treba narediti.« Podjetje, kjer opravlja vajeništvo, pa ima tako rekoč za vogalom. To je Novi plamen, ki je del nemške skupine Möhling.

»Že takoj, ko sem bil dovolj star, da sem to smel, sem začel tam delati med poletnimi počitnicami. Res mi je všeč in z veseljem se bom tam zaposlil po končanem šolanju,« je razkril svoje načrte in želje. Kot je povedal množici vajencev, njihovih mentorjev, predstavnikov podjetij in ministrstev in drugim, ki so se udeležili Festivala vajeništva v organizaciji gospodarske zbornice, je imel tudi priložnost, da del prakse opravi v Nemčiji. »Dva tedna sem bil tam. Ker gre za isto podjetje kot v Sloveniji, ni velike razlike v strojih, dvotedenska izkušnja je bila neprecenljiva,« nam je povedal.

Pa jezik? »Ni bil ovira, saj govorim nemško. Naučil sem se sam, največ kot otrok, ko sem gledal risanke, to je res dober način. Pa tudi s prakso, ko se pogovarjamo s prijatelji v Nemčiji, v šoli pa je samo izbirni predmet, za katerega ni preveč zanimanja,« je povedal Maks, ki pričakuje, da bo jeseni, ko bodo vajenci spet delali v podjetjih, ponovno lahko odšel v tujino.

»Vajeniški sistem je super, nič slabega ne vidim v njem. Na ta način spoznaš, ali se boš v poklicu, za katerega se šolaš, res našel, in že med izobraževanjem si lahko ob podpori mentorja nabereš veliko izkušenj. S tem si konkurenčnejši, ko stopiš na trg dela. Poleg tega pa dobiš tudi finančno nagrado. Recimo 500 evrov. Poleg tega podjetja ponudijo še štipendije, ki vajence praviloma zavezujejo, da se po končanem šolanju za določeno obdobje zaposlijo pri njih,« je povedal Maks.