»Strah, da je to težaški poklic, je odveč«

Izdelovalec kovinskih konstrukcij je eden izmed 21 deficitarnih poklicev, za katere država mlade spodbuja tudi s posebnimi štipendijami. Mladi in njihovi starši si delo v tem poklicu pogosto predstavljajo drugače, kot je v resnici. Zakaj, smo se vprašali in prvi odgovor našli – na spletu.
Fotografija: Foto arhiv podjetja Konstrukcije Kogovšek
Odpri galerijo
Foto arhiv podjetja Konstrukcije Kogovšek

V uradnem opisu del pri centru za informiranje in poklicno svetovanje na primer piše, da »izdelovalec kovinskih pol­izdelkov in izdelkov ali konstrukcij načrtuje svoje delo, tako da prouči projektno-delavniško dokumentacijo ter tehniško-tehnološko dokumentacijo konstrukcije in okolje, v kateri bo konstrukcija stala ...« in v tej maniri naprej. Ne bomo nadaljevali, da morda koga ne bi minila volja do branja tega prispevka. Drži pa, da si je iz opisa težko predstav­ljati delo v tem poklicu.

Pomoč smo poiskali pri podjetniku Damjanu Kogovšku – v njihovem družinskem podjetju se z izdelovanjem jeklenih konstrukcij, imajo pa tudi lastni razvojni center, ukvarjajo od leta 1985. »Delamo velike dvorane, nadstreške, ki jih lahko vidite na bencinskih črpalkah, stolpe za mobilne operaterje, ki stojijo ob avtocestah, kakšen muzej … Ko pridobimo posel, načrte najprej prevzamejo tehnologi, izdelovalci konstrukcij nastopijo, ko naročilo pride v proizvodnjo. Režejo kovinske profile, plošče, vrtajo luknje, na koncu konstrukcijo spojijo in nazadnje zvarijo. Potem sledi še montaža na terenu,« je opisal Kogovšek in pojasnil, da so zaposleni po izobrazbi varilci, najpogosteje pa ključavničarji, ki imajo znanje iz preoblikovanja kovin, poznajo materiale, njihovo kakovost, tolerance, možnost deformacij, ne nazadnje je treba znati izbrati pravo orodje za obdelavo.
 

Delavci na prvem mestu


Foto arhiv podjetja Konstrukcije Kogovšek
Foto arhiv podjetja Konstrukcije Kogovšek
Podjetnik, ki zaposluje deset delavcev in ima še nekaj pogodbenih partnerjev, ponosno pove, da še nihče ni odšel, nekateri pa so v podjetju že od njegovega nastanka. Pritrdi, da se izdelovalci konstrukcij pri delu tudi umažejo in da jim ne sme manjkati delavnosti. Kompenzacija za to so vsaj v njihovem podjetju kar lepe plače, »to delo je cenjeno, plače so se izboljšale. Dober varilec z izkušnjami pri nas zasluži od približno 2000 evrov bruto naprej, dodamo še nagrade za uspešnost.«
A sam je prepričan, da so še pomembnejši medsebojni odnosi, »zaposleni mora biti na prvem mestu«, poskrbeti je treba, da je zadovoljen, »ko končamo kakšen projekt, se tudi pozabavamo«, Kogovšek pojasnjuje, kako pri njih vzdržujejo motivacijo. In pohvali fante – če bi v ekipo dobili še kakšno dekle, jih ne bi čisto nič motilo –, kako ob novih projektih zavzeto razmišljajo, kako ga bodo izpeljali.

Delo izdelovalca kovinskih konstrukcij je tudi zelo dinamično, dan ni enak dnevu, omeni še drug morda še pomembnejši motivator zaposlenih, kot je plača. »Raznolikost dela daje čar, posebno privlačna pa je montaža konstrukcij. Pazimo, da {embed_foto_D50}542938{/embed_foto_D50}sodelavci rotirajo, opraviti je pač treba tudi morda ne tako zanimivo delo,« pravi sogovornik in spomni še na ponos, ki ga pokaže ekipa, ko konča neko delo, »ko se peljemo na teren, na primer mimo bencinske črpalke, kjer smo postavili konstrukcijo, da lahko gorivo točimo pod streho, včasih kdo spomni na kakšen pripetljaj, ki so ga imeli med montažo«. Potem so tu še malce drugačni projekti, »zanimiva izkušnja je bila na primer postavitev nadstrešnic in ograj za nekaj tujih veleposlaništev. Takrat smo bili res dobro zastraženi s policijo in varnostniki.«
 

Pomembne so izkušnje, ne šola


Po sogovornikovih besedah se je delo izdelovalca konstrukcij v teh letih kar precej spremenilo, predvsem z vidika podpore, ki jo omogoča orodje. Ni več ročnega rezanja in vijačenja, baterijsko orodje je delo še poenostavilo, včasih je treba samo pritisniti na gumb. Tudi nekdaj težaško dvigovanje materiala je odpadlo, za to uporabljajo dvigalo in seveda varnostno opremo. »Pred kratkim smo zaposlili 52-letnega sodelavca, tudi če bi bil kdo star 60 let, to ne bi bila ovira,« je Kogovšek poudaril, da je odveč strah, da gre za težaški poklic.

Zaposleni, razen ko so na terenu, delo opravljajo ob vrhunski razsvetljavi in v ogrevanih prostorih. Je pa priznal, da poleg že omenjenih osebnih vrlin štejejo izkušnje. Lepo je učiti mladega kolega, a ob obilici dela je to velikokrat nemogoče. Izobrazba šteje? Kakor pravi sogovornik, so prej omenjene lastnosti veliko pomembnejše. V njihovem podjetju delajo tudi posamezniki, ki so končali samo osnovno šolo, a mu niti na misel na pride, da bi jih pustil stran. »Če si želiš opravljati neki poklic, pa iz kakršnega koli razloga ne narediš šole, je vrag. Ampak kakor pravim, pomemben je odnos, znanje pridobiš v praksi.«

Več iz rubrike