Številne možnosti za prve delovne izkušnje v tujini
Točno 2050 zadetkov se je izpisalo, ko smo prejšnji teden v iskalnik ponudb za delo na omrežju linkedin vnesli dve siti: ponudi naj oglase, objavljene v zadnjem mesecu dni, s katerimi so delodajalci v EU ponujali opravljanje prakse. Za pokušino smo jih izbrali nekaj.
Odpri galerijo
Družba Walt Disney bo na 12-mesečno prakso v kadrovskem oddelku sprejela dodiplomskega študenta ekonomske ali podobne smeri, navdušenega nad kadrovsko stroko, ki bo s sedeža podjetja v Veliki Britaniji pomagal kadrovski službi na globalni ravni, v študijskem letu 2020/21 pa bo nadaljeval s študijem. Podjetje Saatchi & Saatchi ponuja trimesečno plačano pripravništvo v podpori strankam, ki ga kasneje lahko podaljšajo v drugačno obliko sodelovanja. Delo je v Varšavi.
Francoski Valeo pa v svoji italijanski enoti v Ferentinu ponuja mesto pripravnika v produkciji. Pričakujejo kandidata iz inženirske stroke. Podjetje Christian Louboutin v Ženevo vabi nekoga z univerzitetno izobrazbo poslovne smeri, financ ali informatike za delo v zakladništvu, ki bo z najmanj šestmesečno prakso začel v juniju ali juliju. Možnost, da bo izbran, ima, če govori tekoče francosko in angleško.
Številne priložnosti za prakse in pripravništva ponujajo tudi evropske institucije. Pri tem je smiselno spremljati vsako posebej. Približno 1300 mest za tri- do petmesečni staž vsako leto razpiše Evropska komisija, še dodatna so na voljo v raziskovalnem centru komisije. Prijave zbirajo dvakrat na leto, in sicer dobre tri tedne v januarju za opravljanje prakse med oktobrom in februarjem, ter julija/avgusta za opravljanje prakse med marcem in julijem. Za izkušnjo v Evropskem parlamentu se je treba prijaviti junija oziroma novembra, sprejmejo pa približno 900 ljudi.
Kogar zanima nabiranje izkušenj v mednarodnih institucijah, bo priložnosti lahko našel tudi v Unescu, organizaciji OECD, Unicefu, Združenih narodih, Svetovni banki, Svetovni zdravstveni organizaciji …
V institucijah EU poudarjajo, da je mobilnost delovne sile v EU ključnega pomena za razvoj. V letu 2017 so za program Erasmus plus namenili 2,6 milijarde evrov in s tem podprli skoraj 800.000 ljudi pri študiju, praktičnem usposabljanju ali prostovoljskem delu zunaj njihove matične države. V Bruslju zagotavljajo, da bodo v prihodnje program še izdatneje podprli, cilj pa je, da bi v letih 2014–2020 omogočili mobilnost 3,7 odstotka mladim v EU.
Če govorimo o usposabljanjih ali praksah, program Erasmus plus omogoča vključitev dijakov, ki se šolajo v poklicnih programih, ter študentov visokih šol. Kot je povedala Petra Bevek iz Cmepiusa, se na razpis, objavljen v začetku leta, prijavljajo izobraževalne institucije s projekti – rezultati bodo znani prav v teh dneh. Na mobilnost lahko računajo dijaki poklicnih šol, ki so na tem razpisu, iz projekta pa izhaja tudi, koliko dijakov bo šlo predvidoma na delovno prakso, kam in za koliko časa. »Namen je, da se vse obveznosti, ki jih dijak opravi v tujini, prizna tudi v matični šoli. V program je vključenih več kot 95 izobraževalnih ustanov na tej stopnji, torej praktično vse v Sloveniji. Večina ima vzpostavljene povezave s podjetji v tujini, kamor pošiljajo svoje dijake,« je povedala Petra Bevek.
Študenti visokih šol si sicer podjetje v tujini, kjer bi želeli opravljati obvezno prakso, običajno poiščejo sami. »Tako se lahko usmerijo v želeno področje, na podlagi tega tudi gradijo svojo kariero. Prijavijo se lahko po končanem prvem letniku študija, praksa pa lahko traja leto dni; lahko jo opravijo tudi v več delih in v različnih državah,« je opisala sogovornica. Precej nov je še program za mlade diplomante. Prijavo za usposabljanje v tujini morajo oddati v zadnjem letniku študija, ko diplomirajo, pa lahko odidejo na prakso. Slovenija se bo vključila tudi program, ki bo letos stekel prvič, pilotno, in bo omogočal tudi povezovanje z državami nečlanicami EU na Balkanu.
Zavod za zaposlovanje je odprl prijave (do 22. maja) za vključitev 24 mladih brezposelnih med 18. in 35. letom v polletni mentorski program, v okviru katerega bodo novi skupini udeležencev omogočili dvomesečno delovno-učno izkušnjo pri delodajalcih v Nemčiji. »Mladi bodo izboljšali svoja znanja in veščine ter s tem zaposlitvene možnosti na trgu dela,« so sporočili z zavoda za zaposlovanje, kjer projekt izvajajo pod okriljem Euresa.
Pojasnili so, da imajo prednost pri sodelovanju v shemi mladi, ki v zadnjem letu ali več niso bili zaposleni ali vključeni v formalno izobraževanje, ne glede na to, ali so prijavljeni v evidenci brezposelnih ali ne. Pred odhodom v tujino se izbrani kandidati dva meseca z mentorji pripravljajo na izkušnjo v tujini, med drugim imajo tudi tečaj tujega jezika. Po vrnitvi domov so v program vključeni še dva meseca, pri tem pa urijo veščine za učinkovito predstavitev delodajalcem in podobno. V letih 2017 in 2018 je bilo v program vključenih 44 mladih, trenutno pa sta dve skupini z nekaj več kot desetimi člani na praksi pri delodajalcih v dveh nemških mestih.
Manj znan je program Tvoja prva zaposlitev Eures, ki med drugim 18–36 let starim iskalcem zaposlitve v kateri od držav članic EU, na Norveškem ali Islandiji nudi finančno podporo. »Projekt podpira redne zaposlitve za vsaj šest mesecev v skoraj vseh sektorjih. Osebe lahko prejmejo finančno pomoč za pot na zaposlitveni razgovor, selitev, jezikovni tečaj in pomoč pri postopkih priznavanja kvalifikacij. Projekt omogoča tudi dodatne finančne podpore za mlade s posebnimi potrebami …,« so našteli na zavodu. Sredstev ni mogoče dobiti za nazaj in tudi ne, če kandidat v ta namen prejme že kakšna druga sredstva. Projekt traja do leta 2020.
Francoski Valeo pa v svoji italijanski enoti v Ferentinu ponuja mesto pripravnika v produkciji. Pričakujejo kandidata iz inženirske stroke. Podjetje Christian Louboutin v Ženevo vabi nekoga z univerzitetno izobrazbo poslovne smeri, financ ali informatike za delo v zakladništvu, ki bo z najmanj šestmesečno prakso začel v juniju ali juliju. Možnost, da bo izbran, ima, če govori tekoče francosko in angleško.
Dijaki poklicnih šol na prakso prek Erasmusa
Številne priložnosti za prakse in pripravništva ponujajo tudi evropske institucije. Pri tem je smiselno spremljati vsako posebej. Približno 1300 mest za tri- do petmesečni staž vsako leto razpiše Evropska komisija, še dodatna so na voljo v raziskovalnem centru komisije. Prijave zbirajo dvakrat na leto, in sicer dobre tri tedne v januarju za opravljanje prakse med oktobrom in februarjem, ter julija/avgusta za opravljanje prakse med marcem in julijem. Za izkušnjo v Evropskem parlamentu se je treba prijaviti junija oziroma novembra, sprejmejo pa približno 900 ljudi.
Kogar zanima nabiranje izkušenj v mednarodnih institucijah, bo priložnosti lahko našel tudi v Unescu, organizaciji OECD, Unicefu, Združenih narodih, Svetovni banki, Svetovni zdravstveni organizaciji …
V institucijah EU poudarjajo, da je mobilnost delovne sile v EU ključnega pomena za razvoj. V letu 2017 so za program Erasmus plus namenili 2,6 milijarde evrov in s tem podprli skoraj 800.000 ljudi pri študiju, praktičnem usposabljanju ali prostovoljskem delu zunaj njihove matične države. V Bruslju zagotavljajo, da bodo v prihodnje program še izdatneje podprli, cilj pa je, da bi v letih 2014–2020 omogočili mobilnost 3,7 odstotka mladim v EU.
Če govorimo o usposabljanjih ali praksah, program Erasmus plus omogoča vključitev dijakov, ki se šolajo v poklicnih programih, ter študentov visokih šol. Kot je povedala Petra Bevek iz Cmepiusa, se na razpis, objavljen v začetku leta, prijavljajo izobraževalne institucije s projekti – rezultati bodo znani prav v teh dneh. Na mobilnost lahko računajo dijaki poklicnih šol, ki so na tem razpisu, iz projekta pa izhaja tudi, koliko dijakov bo šlo predvidoma na delovno prakso, kam in za koliko časa. »Namen je, da se vse obveznosti, ki jih dijak opravi v tujini, prizna tudi v matični šoli. V program je vključenih več kot 95 izobraževalnih ustanov na tej stopnji, torej praktično vse v Sloveniji. Večina ima vzpostavljene povezave s podjetji v tujini, kamor pošiljajo svoje dijake,« je povedala Petra Bevek.
Študenti visokih šol si sicer podjetje v tujini, kjer bi želeli opravljati obvezno prakso, običajno poiščejo sami. »Tako se lahko usmerijo v želeno področje, na podlagi tega tudi gradijo svojo kariero. Prijavijo se lahko po končanem prvem letniku študija, praksa pa lahko traja leto dni; lahko jo opravijo tudi v več delih in v različnih državah,« je opisala sogovornica. Precej nov je še program za mlade diplomante. Prijavo za usposabljanje v tujini morajo oddati v zadnjem letniku študija, ko diplomirajo, pa lahko odidejo na prakso. Slovenija se bo vključila tudi program, ki bo letos stekel prvič, pilotno, in bo omogočal tudi povezovanje z državami nečlanicami EU na Balkanu.
Priložnosti za mlade iskalce (prve) zaposlitve
Zavod za zaposlovanje je odprl prijave (do 22. maja) za vključitev 24 mladih brezposelnih med 18. in 35. letom v polletni mentorski program, v okviru katerega bodo novi skupini udeležencev omogočili dvomesečno delovno-učno izkušnjo pri delodajalcih v Nemčiji. »Mladi bodo izboljšali svoja znanja in veščine ter s tem zaposlitvene možnosti na trgu dela,« so sporočili z zavoda za zaposlovanje, kjer projekt izvajajo pod okriljem Euresa.
Pojasnili so, da imajo prednost pri sodelovanju v shemi mladi, ki v zadnjem letu ali več niso bili zaposleni ali vključeni v formalno izobraževanje, ne glede na to, ali so prijavljeni v evidenci brezposelnih ali ne. Pred odhodom v tujino se izbrani kandidati dva meseca z mentorji pripravljajo na izkušnjo v tujini, med drugim imajo tudi tečaj tujega jezika. Po vrnitvi domov so v program vključeni še dva meseca, pri tem pa urijo veščine za učinkovito predstavitev delodajalcem in podobno. V letih 2017 in 2018 je bilo v program vključenih 44 mladih, trenutno pa sta dve skupini z nekaj več kot desetimi člani na praksi pri delodajalcih v dveh nemških mestih.
Manj znan je program Tvoja prva zaposlitev Eures, ki med drugim 18–36 let starim iskalcem zaposlitve v kateri od držav članic EU, na Norveškem ali Islandiji nudi finančno podporo. »Projekt podpira redne zaposlitve za vsaj šest mesecev v skoraj vseh sektorjih. Osebe lahko prejmejo finančno pomoč za pot na zaposlitveni razgovor, selitev, jezikovni tečaj in pomoč pri postopkih priznavanja kvalifikacij. Projekt omogoča tudi dodatne finančne podpore za mlade s posebnimi potrebami …,« so našteli na zavodu. Sredstev ni mogoče dobiti za nazaj in tudi ne, če kandidat v ta namen prejme že kakšna druga sredstva. Projekt traja do leta 2020.
Več iz rubrike
10 podjetij, ki omogočajo delo od koderkoli
Prihodnost dela je fleksibilna oblika dela, zato vse več podjetij razmišlja o razširitvi možnosti dela na daljavo za svoje zaposlene.
»Working smarter« je recept za dodano vrednost in preboj
Smo med med gospodarsko srednje razvitimi v EU, zaostanek za naprednejšimi pa je povezan z nižjo produktivnostjo. Mar ne delamo dovolj "pametno"?