Po upokojitvi čuvajo otroke, so prostovoljci, začnejo posel ...

V Sloveniji je v splošnem zakoreninjena miselnost, da se je treba upokojiti takoj, ko je mogoče. K temu precej pripomorejo delovne razmere, z odnosi na delovnem mestu vred. Toda to je velika izguba. Za koga in zakaj?
Fotografija: FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock

Znanstveniki dokazujejo, da upokojitev v povprečju slabo vpliva na posameznikove kognitivne sposobnosti, kar je slaba novica tako za upokojence kot družbo. Vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti v podjetjih, pa je, koliko znanja in stikov odhajajoči prenesejo na svoje naslednike.

Slovenija spada med države EU, kjer se prebivalstvo najhitreje upokojuje. Po oceni Eurostata je bila leta 2018 naša povprečna delovna doba pred upokojitvijo 36,1 leta, kar je tik pod povprečjem EU in skoraj šest let manj kot na Švedskem. Po dopolnjenem 65. letu je pri nas delovno aktivnih še 6,6 odstotka moških in 3,1 odstotka žensk, v Estoniji pa denimo 16,5 oziroma 11,8 odstotka prebivalcev te starosti.
 

Slab vpliv upokojitve na zdravje


Kakor razkrivajo raziskave Share, osrednje znanstvene raziskave v EU, ki vključujejo tudi staranje in upokojevanje, so pomemben razlog za hitro upokojevanje slabe delovne razmere, ki pripomorejo tudi k slabšim delovnim rezultatom in manjši motivaciji.

»Z njimi se srečujejo zaposleni na fizično in psihično zahtevnih delovnih mestih, tam, kjer je delo monotono, ponavljajoče se ali se pojavljajo druge vrste stresa,« piše v enem od poročil. Še en pomemben dejavnik, ki spodbuja k čimprejšnji upokojitvi, je neravnovesje med trudom, ki ga zaposleni vlaga v svoje delo, in nagradami, ki jih za to prejema.

FOTO: Roman Šipić
FOTO: Roman Šipić


Pot do podaljšanja delovne aktivnosti, izboljšanja produktivnosti in večje motivacije marsikaterega zaposlenega se ponuja sama od sebe. In ni samo v interesu delodajalcev, ampak tudi posameznika ter družbe kot celote. Znanstvenika Fabrizio Mazzonna in Franco Peracchi na podlagi analiz podatkov iz raziskav Share dokazujeta, da je povprečen učinek upokojitve na posameznikovo zdravje in njegove kognitivne sposobnosti negativen in se s številom let v pokoju slabša. »To ne velja le za tiste, ki so bili zaposleni v fizično napornih poklicih, pri njih je učinek upokojitve takojšen in pozitiven,« dodajata.
 

Največ jh želi potovati


Današnja šestdeseta leta so nekdanja štirideseta, dandanes radi rečemo. Z drugimi besedami: večina upokojencev je ob upokojitvi še kako vitalna in velika škoda je, če družba ne zna izkoristiti njihovega znanja in sposobnosti. Globalno velja, da največ ljudi ob koncu kariere načrtuje pogostejša potovanja in več druženja s prijatelji in družino, posvetiti se želijo novim hobijem, prostovoljnemu delu, izobraževanju. Kar četrtina pa se želi preizkusiti v podjetništvu ali si poiskati delo, za katero bi dobili plačilo.

Raziskave Share razkrivajo, da se 20 odstotkov upokojencev ukvarja s prostovoljnim delom – pred upokojitvijo se jih pol manj –, za plačilo pa po upokojitvi še naprej dela v povprečju eden od desetih posameznikov. Vendar so razlike med državami zelo velike, »to je odvisno tudi od pokojninskega sistema in družbenih norm glede dela po upokojitvi,« so zapisali raziskovalci. Prav v Sloveniji (ter Španiji in na Poljskem) po upokojitvi dela najmanj ljudi, in sicer trije od stotih, na Švedskem in v Estoniji pa eden od petih.

Ali se bolj vključujejo v skrb za vnuke? »V povprečju 60 odstotkov babic in 50 odstotkov dedkov pomaga pri varstvu vnukov do 15. leta starosti, bolj pa je to razširjeno v sredozemskih državah,« h katerim je všteta tudi Slovenija, navajajo raziskovalci. Kar 60 odstotkov starih staršev na tem območju ima dnevne stike s svojimi otroki oziroma živijo skupaj, medtem ko se v Skandinaviji in denimo tudi v Nemčiji in Avstriji srečujejo bolj tedensko.

Več iz rubrike

kariera

Zmagovalna poteza - iz športa v posel

Trdo delo. Vztrajnost. Strast. Strategija. Dober team. Recept za zmago je podoben, pa če se zanjo borite v pisarni ali na igrišču.

kariera

Ustanovitelj največjih duty free prodajaln bo letos bankrotiral

Enkrat v tem letu bo genialni 89-letni irsko-ameriški gospod po imenu Chuck Feeney bankrotiral. Ni povsem prepričan, kdaj se bo to zgodilo, vendar se tega dneva zelo veseli.

kariera

[INTERVJU] Inženirka leta doc. dr. Aida Kamišalić Latifić, predavateljica in ra…

Doc. dr. Aida Kamišalić Latifić je zgled, kam pripeljejo ambicija, pogum in vztrajnost, če pot osvetljuje svetilnik znanja in zaupanje vase.

kariera

Tradicionalni način upravljanja podjetja je preteklost

Tradicionalni menedžer vedno najprej išče krivce, nato pa želi kot »krizni superman« hipoma reševati še probleme.

Komentarji: