»Po treh letih vajeništva bomo v podjetje dobili mojstre«

Vajenci so zgolj po nekajmesečnem usposabljanju lahko bolj pripravljeni za delo kot vrstniki z več teoretičnega znanja. Foto: Milka Bizovičar

V podjetjih sicer priznavajo, da jim vajeništvo predstavlja dodatno obremenitev, a to je dolgoročna naložba, pravijo. Ko bo vajenec končal izobraževanje, bo opremljen z vsemi potrebnimi znanji, da bo lahko začel samostojno opravljati delo.

Udeleženci Festivala vajeništva so prejšnji teden govorili zgolj o pozitivnih izkušnjah vajeništva. Mladi se imajo priložnost učiti iz prakse in ob podpori posebej za to usposobljenih mentorjev v podjetjih, uporabljajo lahko sodobna orodja in tehnologije, s katerimi bi na praksi v šoli najverjetneje ne prišli v stik.

Dve veliki dvorani na Gospodarski zbornici Slovenije sta bili konec prejšnjega tedna pretesni za vse mlade, ki se šolajo po vajeniškem sistemu, njihove mentorje v podjetjih ter predstavnike šol, v katerih se mladi izobražujejo. Pred vstopom v tretje, zadnje leto pilotnega projekta vajeništva, ki je podprto tudi s sredstvi EU, so se zbrali na Festivalu vajeništva.


Kot je dejal eden od dijakov, je vajeniški sistem zanimiv tudi zato, ker dobršen del izobraževanja opravijo s prakso, kar je velika prednost za tiste, ki si želijo delati v nekem poklicu, a bi jih morda pri tem ovirala teorija v šoli. Kot je izpostavil Mitja Gregorič iz Mlinostroja, kjer imajo pet vajencev, je delo z mladimi v podjetjih individualno: tisti z večjim potencialom v podjetjih lahko dobijo še dodatna znanja. So tudi primeri, ko vajenec sodeluje z dvema podjetjema, nekdo je imel priložnost oditi na izobraževanje v podjetje v tujini in podobno.

V podjetjih sicer priznavajo, da jim vajeništvo predstavlja dodatno obremenitev, a to je dolgoročna naložba, pravijo. Ko bo vajenec končal izobraževanje, bo opremljen z vsemi potrebnimi znanji, da bo lahko začel samostojno opravljati delo.

image
Podjetja bi v novem šolskem letu sprejela tisoč vajencev. Foto: GZS
Marsikateri vajenec je že po končanem prvem letniku in s tem nekajmesečni vajeniški izkušnji bolj usposobljen za delo v podjetju kot pa posameznik z veliko več teoretičnega znanja in nič prakse, so poudarjali predstavniki podjetij. »Po treh letih vajeništva bomo v podjetje dobili mojstre,« je poudaril predstavnik podjetja Siliko.

Podjetja želijo v šolskem letu 2019/20 ponuditi vajeniško mesto več kot tisoč mladim. Na voljo bo 12 vajeniških poklicnih izobraževalnih programov na 21 šolah po Sloveniji. Prvo leto se je za program odločilo 54 mladih, lani že 122 in kot je poudarila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc, si na podlagi dobrih izkušenj obetajo, da se bo rast zanimanja mladih nadaljevala.

»Menimo, da je prav vajeništvo tisto, ki lahko mladim približa poklice, ki so med njimi preslabo poznani in se zato ne odločajo zanje. Pri vajeništvu smo delodajalci, skupaj z zbornicami in šolami močnejši pri promociji teh poklicev, ki jih v gospodarstvu kronično primanjkuje. Vsem mladim, ki se bodo odločili za to pot, ne bo nikoli treba skrbeti za zaposlitev,« je poudaril Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Martina Vuk pa je poudarila pomen razvoja izobraževalnega sistema. »Pri vajeništvu je pomembno, da se pri delodajalcih izvaja najmanj polovica praktičnega usposabljanja, kar pomeni, da so mladi, ki končajo program, neposredno zaposljivi,« je poudarila.

image
Dve veliki dvorani na Gospodarski zbornici Slovenije sta bili danes pretesni za vse mlade, ki se šolajo po vajeniškem sistemu, njihove mentorje v podjetjih ter predstavnike šol, v katerih se mladi izobražujejo. Foto: GZS
Več iz rubrike