Miti o ženskah na vodstvenih položajih
V začetku leta 2021, še pred pandemijo covid-19, je Eurostat objavil statistiko o odstotku žensk na vodilnih položajih v evropskih državah.
Odpri galerijo
V tretjem četrtletju leta 2021 je bilo v Evropi registriranih več kot 9,5 milijona vodstvenih položajev. Od tega 6,2 milijona moških in 3,3 milijonov žensk, ki zasedajo te pozicije.
Čeprav ženske predstavljajo približno polovico vseh zaposlenih v Evropski uniji (46 odstotkov), so med ključnimi funkcijami v podjetjih premalo zastopane. Le 34 odstotkov žensk v Evropi ima vodstveni položaj.
Kljub temu, da je statistika zaskrbljujoča, je stanje zdaj veliko boljše kot pred dvajsetimi leti. Ta delež se je od drugega četrtletja leta 2002 postopoma povečeval na današnjih nekoliko več kot 30 odstotkov. Preostale statistike, objavljene v The Data Gender Statistics Database, Evropskega inštituta za enakost spolov, postavljajo delež žensk na najvišjih vodstvenih položajih še nižje.
Vzroki za nizko zastopanost žensk na vodstvenih položajih so raznoliki in medsebojno povezani. Povezani so s kulturnim ozadjem, dostopom do visokošolskega izobraževanja, vse do dejstva da porod in varstvo otrok vplivata na poklicno pot žensk.
Najbolj tehten vzrok je pristranskost pri izbiri ženske za določeno vlogo, ki je bila tradicionalno pripisana moškim. Pristranskost ponavadi spodbujajo stereotipi in napačne predstave. Najpogostejši stereotipi so povezani s čustvenostjo, sprejemanje odločitev in odpornostjo na stres.
»Vse to so miti in nimajo pravih temeljev. Še posebej zato, ker so poslovni izzivi povezani s kontekstom in ne s spolom,« statistiko komentira direktorica Adecca za regijo Adriatik in Madžarske, Jelena Žikić.
»Na žalost v tej zadavi ni čarobne rešitve za hitro spremembo. Začeti je treba z dostopom do izobraževanja za ženske, kajti večje število diplomiranih posameznic pomeni več strokovnjakov na trgu. Prav tako bi državni in korporativni programi za financiranje vrtcev v bližini poslovnih površin vplivali na premik miselnosti, kar bi več ženskam omogočilo delo na vodstvenih položajih,« dodaja Žikićeva.
Čeprav ženske predstavljajo približno polovico vseh zaposlenih v Evropski uniji (46 odstotkov), so med ključnimi funkcijami v podjetjih premalo zastopane. Le 34 odstotkov žensk v Evropi ima vodstveni položaj.
Kljub temu, da je statistika zaskrbljujoča, je stanje zdaj veliko boljše kot pred dvajsetimi leti. Ta delež se je od drugega četrtletja leta 2002 postopoma povečeval na današnjih nekoliko več kot 30 odstotkov. Preostale statistike, objavljene v The Data Gender Statistics Database, Evropskega inštituta za enakost spolov, postavljajo delež žensk na najvišjih vodstvenih položajih še nižje.
Vzroki za nizko zastopanost žensk na vodstvenih položajih so raznoliki in medsebojno povezani. Povezani so s kulturnim ozadjem, dostopom do visokošolskega izobraževanja, vse do dejstva da porod in varstvo otrok vplivata na poklicno pot žensk.
Najbolj tehten vzrok je pristranskost pri izbiri ženske za določeno vlogo, ki je bila tradicionalno pripisana moškim. Pristranskost ponavadi spodbujajo stereotipi in napačne predstave. Najpogostejši stereotipi so povezani s čustvenostjo, sprejemanje odločitev in odpornostjo na stres.
»Vse to so miti in nimajo pravih temeljev. Še posebej zato, ker so poslovni izzivi povezani s kontekstom in ne s spolom,« statistiko komentira direktorica Adecca za regijo Adriatik in Madžarske, Jelena Žikić.
»Na žalost v tej zadavi ni čarobne rešitve za hitro spremembo. Začeti je treba z dostopom do izobraževanja za ženske, kajti večje število diplomiranih posameznic pomeni več strokovnjakov na trgu. Prav tako bi državni in korporativni programi za financiranje vrtcev v bližini poslovnih površin vplivali na premik miselnosti, kar bi več ženskam omogočilo delo na vodstvenih položajih,« dodaja Žikićeva.
Več iz rubrike
10 podjetij, ki omogočajo delo od koderkoli
Prihodnost dela je fleksibilna oblika dela, zato vse več podjetij razmišlja o razširitvi možnosti dela na daljavo za svoje zaposlene.
»Working smarter« je recept za dodano vrednost in preboj
Smo med med gospodarsko srednje razvitimi v EU, zaostanek za naprednejšimi pa je povezan z nižjo produktivnostjo. Mar ne delamo dovolj "pametno"?