Med službo najmanj ura za dojenje

Milka Bizovičar
Foto Shutterstock

Delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, ima v Sloveniji pravico do odmora za dojenje med delovnim časom. To lahko izkoristi, če je zaposlena za polni delovni čas. Člena, ki je zapisan v zakonu o delovnih razmerjih, marsikatera mama ne pozna.

Za ta odmor lahko porabi najmanj uro časa na dan. Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, delavke to pravico lahko uresničijo v skladu z dogovorom z delodajalcem, pri čemer je treba upoštevati predvsem interese otroka, po drugi strani pa tudi potrebe delovnega procesa. »Določba je mišljena kot odmor med delovnim časom, in ne kot možnost poznejšega prihoda na delo oziroma predčasnega odhoda z dela,« opozarjajo na ministrstvu, to zadnje mame lahko izkoristijo v okviru pravice do krajšega delovnega časa.

Da ženska lahko pravico doječe matere izkoristi, mora o tem obvestiti delodajalca z zdravniškim potrdilom, ki ga izda izbrani ginekolog. Šele na podlagi tega lahko uveljavlja to in druge pravice doječe matere v delovnem razmerju.
Čas odmora za dojenje se šteje v delovni čas, pojasnjujejo na ministrstvu. Do devetega meseca otrokove starosti materi, zaposleni za polni delovni čas, za čas odmora za dojenje pripada nadomestilo, v naslednjih devetih mesecih, torej do otrokovega 18. meseca, pa ta odmor ni plačan. Vendar pa država za čas odmora za dojenje plača prispevke za socialno varnost v določeni sorazmerni višini, so pojasnili na ministrstvu za delo. Tam smo želeli dobiti tudi pojasnila o morebitni časovni omejitvi odmora za dojenje navzgor, torej, kako bi pravico lahko (realno) uveljavljala doječa mati iz Logatca ali pa iz Celja, ki je zaposlena v Ljubljani. Za delodajalca bi to pomenilo tudi večurno odsotnost zaposlenega vsak dan … Odgovora nismo prejeli, prav tako ne, koliko doječih mamic se odloča za uveljavljanje te pravice. Po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delodajalec, ki ne zagotovi delavki, da doji otroka, mlajšega od 18 mesecev, kaznovan z globo od 750 do 2000 evrov.

Na vprašanje, ali delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi doječi materi, so na ministrstvu navedli člen iz ZDR-1: »Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.«
 

V rudniške jame vstop prepovedan


Zakon o delovnih razmerjih doječe matere (skupaj z nosečnicami in ženskami, ki so pred kratkim rodile) omenja še v povezavi z opravljanjem del, ki bi lahko ogrozila njeno ali otrokovo zdravje. V pravilniku, ki dodatno ureja to področje, je navedeno, da mora delodajalec pri oceni tveganja delovnih mest posebej preveriti vpliv nočnega in nadurnega dela na zdravje teh skupin žensk. Ukrepe, ki jih v oceni zapiše, pa mora začeti izvajati na podlagi zdravniškega potrdila.

Pravilnik določa še, da doječa delavka ne sme biti izpostavljena svincu in njegovim spojinam, ki se lahko absorbirajo v telesu, in ne sme opravljati podzemnega rudarskega dela. Ženskam, ki sicer opravljajo dela, ki v času nosečnosti in dojenja lahko pomenijo tveganje, je delodajalec dolžan začasno prilagoditi pogoje dela ali pa zagotoviti drugo ustrezno delo, pri čemer ji mora izplačevati plačo, ki bi jo prejemala na 'starem' delovnem mestu, če je to zanjo ugodneje. Če ji takšnega dela ne zagotovi, lahko gre na bolniško, delodajalec pa ji je dolžan izplačevati nadomestilo.
Več iz rubrike