Manj brezposelnih, a zaposlovanje se umirja
V evidenci brezposelnih oseb je bilo konec junija 70.747 oseb, kar je približno 1300 manj kot maja, ko se je po podatkih Eurostata stopnja brezposelnosti pri nas zmanjšala na 4,4 odstotka in je bila med nižjimi v EU. Prejšnji mesec je bilo brez dela 4200 manj ljudi kot junija lani.
Odpri galerijo
Od 5395 brezposelnih oseb, ki jih je junija zavod odjavil iz evidence, se je zaposlilo oziroma samozaposlilo 3782 oseb (19
Junija se je na novo v evidenco brezposelnih prijavilo 4130 oseb (12 odstotkov manj kot pred letom dni), več kot polovica od teh (2230) zaradi poteka pogodbe za določen čas, dobrih 600 je bilo trajnih presežkov oziroma zaradi stečaja podjetja, 360 pa je bilo mladih po končanem šolanju.
Kar 54 odstotkov vseh brezposelnih je brez dela že vsaj leto dni, prvih iskalcev zaposlitve je 15 odstotkov, starih 50 let ali več pa 41 odstotkov. Skoraj vsak tretji brezposelni ima končano največ osnovno šolo, vsak peti je invalid.
Nadpovprečno se je zmanjšala na območju novega mesta (-11 odstotkov oziroma približno 400 oseb), Nove Gorice (-9 odstotkov oziroma približno 260 oseb) in Murske Sobote (-7 odstotkov oziroma približno 380 oseb), najmanj pa na območju Maribora (-4 odstotke oziroma približno 400 oseb).
Brezposelnost je sicer v Sloveniji po najnovejših podatkih evropskega statističnega urada med najnižjimi v Evropi. Maja je znašala, tako kot na Irskem 4,4 odstotka, največja zaposlenost v EU pa je na Češkem, kjer stopnja brezposelnosti znaša 2,2 odstotka, v Nemčiji je 3,1 odstotka. Povprečje v EU je 6,3 odstotka, v evrskem območju pa 7,5 odstotka. Največ brezposelnih je v Italiji (9,9 odstotka), Španiji (13,6) in v Grčiji (18,1). Po ocenah Eurostata je bilo maja brez dela 15,65 milijona Evropejcev, od tega 3,2 milijona mlajših od 25 let, kar pomeni, da je brez dela 14 odstotkov te generacije.
V prvem polletju letošnjega leta je bilo na zavodu za zaposlovanje v povprečju prijavljenih 76.100 ljudi, kar je 5,8 % manj kot v primerljivem obdobju lani.
odstotkov manj v junija lani). Delodajalci so sicer prejšnji mesec zavodu sporočili 12.100 prostih delovnih mest, to je desetino manj kot lani. Najpogosteje so iskali čistilce, strežnike (…) v uradih, hotelih in drugih ustanovah, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, prodajalce, delavce za preprosta dela. Za te štiri skupine kadrov je bilo na voljo skupaj 2000 delovnih mest.Junija se je na novo v evidenco brezposelnih prijavilo 4130 oseb (12 odstotkov manj kot pred letom dni), več kot polovica od teh (2230) zaradi poteka pogodbe za določen čas, dobrih 600 je bilo trajnih presežkov oziroma zaradi stečaja podjetja, 360 pa je bilo mladih po končanem šolanju.
Kar 54 odstotkov vseh brezposelnih je brez dela že vsaj leto dni, prvih iskalcev zaposlitve je 15 odstotkov, starih 50 let ali več pa 41 odstotkov. Skoraj vsak tretji brezposelni ima končano največ osnovno šolo, vsak peti je invalid.
Potem ko se je junija 2018 brezposelnost v primerjavi z letom prej znižala za skoraj 12 odstotkov, se je v zadnjem letu upadla za slabih šest odstotkov.
Nadpovprečno se je zmanjšala na območju novega mesta (-11 odstotkov oziroma približno 400 oseb), Nove Gorice (-9 odstotkov oziroma približno 260 oseb) in Murske Sobote (-7 odstotkov oziroma približno 380 oseb), najmanj pa na območju Maribora (-4 odstotke oziroma približno 400 oseb).
Brezposelnost je sicer v Sloveniji po najnovejših podatkih evropskega statističnega urada med najnižjimi v Evropi. Maja je znašala, tako kot na Irskem 4,4 odstotka, največja zaposlenost v EU pa je na Češkem, kjer stopnja brezposelnosti znaša 2,2 odstotka, v Nemčiji je 3,1 odstotka. Povprečje v EU je 6,3 odstotka, v evrskem območju pa 7,5 odstotka. Največ brezposelnih je v Italiji (9,9 odstotka), Španiji (13,6) in v Grčiji (18,1). Po ocenah Eurostata je bilo maja brez dela 15,65 milijona Evropejcev, od tega 3,2 milijona mlajših od 25 let, kar pomeni, da je brez dela 14 odstotkov te generacije.
Več iz rubrike
10 podjetij, ki omogočajo delo od koderkoli
Prihodnost dela je fleksibilna oblika dela, zato vse več podjetij razmišlja o razširitvi možnosti dela na daljavo za svoje zaposlene.
»Working smarter« je recept za dodano vrednost in preboj
Smo med med gospodarsko srednje razvitimi v EU, zaostanek za naprednejšimi pa je povezan z nižjo produktivnostjo. Mar ne delamo dovolj "pametno"?