Ko te telo ustavi

Leto 2014 je bilo za dolgoletnega Delovega sodelavca Uroša Hočevarja sila naporno. Fotografiranje športnih dogodkov ga je vodilo z enega konca sveta na drugega, časa za oddih ni bilo. Sam si ni vzel časa za počitek, naposled ga je zaustavilo telo samo.
Fotografija: Zaposleni kot slabo stran službenih poti najpogosteje navajajo letenje in težave zaradi menjave časovnih pasov (jet lag), pa tudi, da morajo preživeti več časa s sodelavci, s katerimi se ne ujamejo. Foto Reuters
Odpri galerijo
Zaposleni kot slabo stran službenih poti najpogosteje navajajo letenje in težave zaradi menjave časovnih pasov (jet lag), pa tudi, da morajo preživeti več časa s sodelavci, s katerimi se ne ujamejo. Foto Reuters

Takrat sem ravno prispel na Kitajsko, kjer so v Nandžingu potekale mladinske olimpijske igre. Bil sem na podzemni železnici, ko me je nenadoma začelo dušiti, pripoveduje Uroš Hočevar, ki je bil na dogodku kot fotograf Evropske rokometne zveze. Takratne občutke primerja z občutkom nekakšne tesnobnosti, čeprav tovrstnih težav nikoli ni imel.
»Spil sem nekaj vode, se umiril in mislil, da je bolje,« pravi. Hitel je dalje s svojimi obveznostmi, ko ga je telo začelo znova opozarjati, da vse vendarle ni tako, kot bi moralo biti. Ob vrnitvi v hotel so zdravnike obvestili, da je z njegovim zdravjem nekaj narobe. Odpeljali so ga v bolnišnico, naredili analizo krvi in mu sporočili, da ima vnetje srčne mišice. Ko je prišel nov zdravnik, je razsodil, da ne gre za vnetje, da pa mora opraviti natančnejše preglede srca. »Znova me je začelo dušiti,« pripoveduje. A tudi takrat niso potrdili ničesar, kar bi pojasnilo njegove občutke.

Ko se je vrnil domov, je znova obiskal zdravnika. Naredili so teste, a niso pokazali ničesar. Ko je imel nekaj časa kasneje intervju z zdravnico z inštituta za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana, ki je govorila o težavah posameznikov, ki so pogosto na poti z vzhoda na zahod in obratno, se mu je utrnilo. »Na Kitajsko sem odšel že nekaj dni zatem, ko sem se vrnil iz Brazilije. Takrat hujših težav zaradi menjave časovnega pasu nisem imel. Ko sem bil doma, sem ves čas delal, nato sem odšel na Kitajsko. Povsem sem bil utrujen.« Menjavanje časovnih pasov in natrpan urnik so zahtevali svoje.
 

Poklicna bolezen kabinskega osebja


Dr. Metoda Dodič Fikfak s kliničnega inštituta za medicino dela pojasnjuje, da so tisti, ki pogosto potujejo, izpostavljeni enakim
Dr. Metoda Dodič Fikfak Foto Jože Suhadolnik
Dr. Metoda Dodič Fikfak Foto Jože Suhadolnik
tveganjem, kot, denimo, letalsko kabinsko osebje. Med drugim našteva večjo izpostavljenost atmosferskemu radioaktivnemu sevanju. »Številni pogosti potniki prejmejo količine radioaktivnega sevanja, ki močno prekašajo letne dovoljene količine za splošno prebivalstvo,« pojasnjuje. Tako sevanje je še posebej problematično za nosečnice. Kot pravi, nekatere skandinavske države raka na dojki že priznavajo kot poklicno bolezen kabinskega osebja.

Med težavami, ki pretijo tistim, ki so pogostokrat na poti, je tudi večja možnost infekcijskih bolezni in stresa, pojavljajo se težave zaradi vzdrževanega nižjega zračnega tlaka v letalu, spreminjanja dnevno-nočnega ritma, slabše kakovosti zraka, vibracij in hrupa. Malo prostora med sedeži poveča tudi možnost pojava venske tromboze.

Na vprašanje, kdo bi se moral izogibati prepogostim službenim potem, odgovarja, da enoznačnega odgovora ni. K razmisleku poziva tiste z resnimi gastrointestinalnimi težavami, ki zahtevajo redno dietno prehrano in pogosto uporabo toalete, prav tako tudi bolnike, na katere vpliva dnevno-nočni ritem. Dolga potovanja niso primerna za tiste, ki imajo hujše težave s hrbtenico ali ožiljem. »Veliko bolezni, kot so bolezni ščitnice, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, lahko povzroča problem pri pogostem spreminjanju časovnih pasov. Posebej, če je prisoten tudi stres,« še dodaja.

Fotograf Uroš Hočevar si je kmalu zatem, ko se je njegovo telo uprlo naporom, vzel daljši
Uroš Hočevar Foto Leon Vidic
Uroš Hočevar Foto Leon Vidic
odmor in se odpočil. Drastičnih sklepov po tej izkušnji ni sprejemal, si je pa prizadeval, da si je med potovanji vzel čas za počitek. Ko se je zgodba z rokometno zvezo končala, je bilo tudi potovanj manj. Danes pravi, da so službene poti zanimive, hkrati pa tudi naporne. Opaža, da ima veliko več težav, kadar potuje na vzhod, prav tako je z leti postalo vse bolj naporno tudi prebijanje časa na letalu. »Tistih 12 ur resnično ne veš, kaj bi še počel,« pravi, še vedno pa si med službenimi potovanji vzame tudi čas za počitek.

Več iz rubrike

kariera

Zmagovalna poteza - iz športa v posel

Trdo delo. Vztrajnost. Strast. Strategija. Dober team. Recept za zmago je podoben, pa če se zanjo borite v pisarni ali na igrišču.

kariera

Ustanovitelj največjih duty free prodajaln bo letos bankrotiral

Enkrat v tem letu bo genialni 89-letni irsko-ameriški gospod po imenu Chuck Feeney bankrotiral. Ni povsem prepričan, kdaj se bo to zgodilo, vendar se tega dneva zelo veseli.

kariera

[INTERVJU] Inženirka leta doc. dr. Aida Kamišalić Latifić, predavateljica in ra…

Doc. dr. Aida Kamišalić Latifić je zgled, kam pripeljejo ambicija, pogum in vztrajnost, če pot osvetljuje svetilnik znanja in zaupanje vase.

kariera

Tradicionalni način upravljanja podjetja je preteklost

Tradicionalni menedžer vedno najprej išče krivce, nato pa želi kot »krizni superman« hipoma reševati še probleme.

Komentarji: