Kako bomo delali po koronakrizi?

Delovni dan staršev, ki so zaradi pandemije že nekaj tednov doma z otroki, se je bistveno spremenil. Poleg dela, ki ga opravljajo na daljavo in sodelujejo v videokonferencah, so tudi učitelji. Kriza covida-19 je številne družine prisilila k življenju in delu pod isto streho. Mnogi ob tem opozarjajo, da delovna kultura 24 ur na dan ni dobra za nikogar, piše Harvard Business Review.

Idealni delavec ne obstaja

Že desetletja so znanstveniki opisovali, kako so organizacije temeljile na implicitnem modelu idealnega delavca: tistega, ki je v celoti predan svojemu delu in je na voljo 24 ur na dan, 365 dni na leto, vsako leto svoje kariere. To je bil vedno nerealen arhetip, ki je domneval, da ima zaposleni doma nekoga, ki skrbi za družino, medtem ko on ali ona dela. Vendar danes v večini družin delata oba starša ali pa so enostarševske. Z zaprtimi šolami in vrtci se delo ne more nadaljevati kot običajno samo zato, ker je delo na daljavo tehnološko mogoče, v članku »How Will Work-Life Balance Look Like After the Pandemic?« (Kako bo urejeno ravnovesje delo–življenje po pandemiji) pišeta Bobbi Thomason in Heather Williams.

S krajšega na daljši delavnik redko

Zaposleni so nesorazmerno dobro plačani za to, da so idealni delavci. V »časovno požrešnih« poklicih, kot so finančniki, svetovalci in pravniki – tu so 80- ali 100-urni delovni tedni morda tipični – delavci na uro zaslužijo bist­veno več kot nekdo s 40-urnim delavnikom. Vse več ljudi se odloča tudi za prilagodljiv delavnik, pri čemer potegnejo kratko. Mnogi, ki delo zapustijo za nekaj časa ali preidejo na krajši delovni čas, si nikoli ne povrnejo svojega poklicnega položaja ali plačila. Ko posamezniki vrnejo udarec in prosijo za manj službenih potovanj, krajši delovni čas ali prožne ure – trpijo njihove ocene uspešno­sti in je manj verjetno, da bodo napredovali, ugotavljajo študije. Povpraševanje po prilagod­ljivosti na delovnem mestu namreč ogroža profesionalno držo.

Ženske so odrinjene

Predstava o idealnem delavcu je še zlasti neugodna za delovne matere, ki navadno doma opravijo več ur negovalnega dela kot njihovi zakonci. Poleg tega je večja verjetnost, da moški postanejo idealni delavci, saj ženske jasno poudarjajo, da vseh pričakovanj ne morejo izpolniti, tudi s pogajanji o prilagodl­jivih delovnih dogovorih. Številne organizacije niso pripravljene na prilagoditve, kar vodi v dojemanje, da se ženske odpovedujejo delu, čeprav raziskave kažejo, da so v resnici odrinjene.
Mnogi trdijo, da se lahko v svetu prenosnih računalnikov, pametnih telefonov in telekonferenc intelektualno in analitično delo nadaljuje doma. Ampak to se pričakuje tudi od manj plačanih delavcev, ki morajo biti odzivni, pa čeprav so v manj varni službi in imajo manj prožnosti kot bolje plačani delavci. V času pandemije so dostavljavci paketov, hrane in trgovci prisiljeni biti »idealni delavci«.

Čas za premislek

Zaradi podobnih pomislekov so marsikje po svetu že pozvali k prestrukturiranju dela. V ljubljanskem podjetju Donar so že pred dvema letoma uvedli šesturni delovnik, prav tako v mariborskem Mikro+Polo.

Finska je letos pod vodstvom 34-letne premierke Sanne Marin predstavila štiridnevni delovni teden in šesturni delovnik. Bi morali imeti zaposleni več časa za družino in ali je osemurni delovnik ali več sploh potreben? Harvard Business Review poziva podjetja, da premislijo, kateri tradicionalni delovni modeli obstajajo zaradi dogovora in ne zaradi potrebe. Izvršni delavci in menedžerji imajo možnost, da postavijo kakovostno delo pred količino. Vrednotijo lahko kreativne ideje, ki se pojavijo po opoldanskem sprehodu ali meditaciji. Prenehajo lahko nagrajevati najhitrejši odziv namesto najboljšega.



Med to pandemijo delodajalci opažajo, da delavci brez prilagajanja družinskim obveznostim ne morejo dobro delovati. Bo ta lekcija trajala po koncu krize? Ameriške družine si želijo večje izbire pri določanju, kako združiti delo in družinsko življenje. Ali lahko ustvarimo sistem, ki ustreza resničnim delavcem, ne le idealiziranim? Če je tako, imamo priložnost, da izstopimo iz te krize z bolj zdravimi zaposlenimi in hkrati uspešnejšimi organizacijami.