Jutri dan za spoznavanje poklicev in razbijanje mitov

Za veliko mladih je izbira nadaljnjega izobraževanja in zaposlitve težka. Pomemben razlog je, da se s širšo paleto poklicev niti nimajo priložnosti seznaniti, po drugi strani pa pogosto dobivajo napačne informacije o številnih, ki so včasih veljali za naporne, umazane, slabo plačane.
Fotografija: Mladi imajo priložnost poklice na enem mestu spoznavati tudi konec januarja na sejmu izobraževanja in poklicev Informativa. Foto Igor Zaplatil
Odpri galerijo
Mladi imajo priložnost poklice na enem mestu spoznavati tudi konec januarja na sejmu izobraževanja in poklicev Informativa. Foto Igor Zaplatil

V četrtek popoldne bo priložnost za vse tiste, ki bi radi spoznali nove poklice ali preverili točnost informacij o že poznanih, da obiščejo katero od več kot 130 podjetij po vsej državi. (Katera so, preverite TU in se prijavite) Toliko jih bo 28. novembra odprlo svoja vrata in neposredno od zaposlenih bo mogoče izvedeti vse o njihovem delu.

Drugače kot pretekla leta letos podjetja ne napovedujejo poklicev, ki jih bodo predstavila, »kajti naš skupni cilj je, da obiskovalci v njih spoznajo čim več različnih poklicev, da se lažje odločajo za nadaljnje šolanje in zaposlitev,« je pojasnila Ana Lučka Pirnat z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki s partnerji letos četrtič organizira Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva.
Foto Blažž Samec
Foto Blažž Samec

Bolj ko se bližajo informativni dnevi za vpis na srednjo šolo ali fakulteto, bolj se vsako leto kaže, da mnogi mladi ne vedo, kako bi izbrali. Če je po končani devetletki odločitev teoretično še mogoče odložiti z vpisom na katerega od srednjih splošnih programov, pri izbiri študija to ni več mogoče.

V letošnjem šolskem letu po podatkih statističnega urada tretjina od približno 20.000 dijakov prvega letnika obiskuje srednje splošne programe, zastopanost deklet pa je bistveno večja. Kar 44 odstotkov vseh dijakinj je v teh programih in 26 odstotkov dijakov. V srednje strokovne šole se je vpisala skoraj polovica fantov, deklet pa le malo manj, preostali (vsak četrti dijak prvega letnika in približno vsaka deseta dijakinja) pa zdaj obiskujejo prvi letnik poklicne šole. Ko v podjetjih iščejo delavce, je sicer v življenjepisih manj pomembna formalno zapisana izobrazba in čedalje bolj znanje, izkušnje, sposobnost prilagajanja, kritičnega razmišljanja in dela v timu, hitrega učenja, komunikacijske spretnosti, ustvarjalnost, samoiniciativnost in kar je še podobnih mehkih veščin.


Pri izbiri pogosto sledimo sošolcem


Čeprav z izbiro prvega izobraževalnega programa nikakor ne zapečatimo svoje poklicne usode za vedno, ta kljub temu pomeni odskočno desko. Kakor pravi Ana Lučka Pirnat, ni najbolj ustrezno – se pa pogosto dogaja –, da mladi, ki se ne morejo odločiti o nadaljnjih korakih na poti do prve zaposlitve, izberejo srednje šole ali fakultete, na katere se vpišejo njihovi sošolci in prijatelji. Takšne hitre odločitve, brez dodatnega in dobrega premisleka, po navadi niso prava smer.
Foto Roman Šipić
Foto Roman Šipić

»Podjetja odprejo svoja vrata prav zato, da mladi in njihovi starši spoznajo različne perspektivne poklice, zanimiva delovna okolja, veščine, ki jih bodo potrebovali, ter zaposlene, ki te poklice že opravljajo, in se z njimi pogovorijo. Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva je priložnost, da v enem podjetju spoznajo različne poklice – od tehniških do logistike, razvoja, nabave, prodaje, marketinga, računovodstva in financ,« poudarja sogovornica, ki verjame, da vpogled v realno delovno okolje obiskovalcem pomaga prepoznati svoje poklicne interese in potenciale, močna ali šibka področja ter jim tako olajša izbiro poklica.

Lahko se zgodi, da posameznik ugotovi, da neki poklic, za katerega misli, da mu je pisan na kožo, v resnici nikakor ni primeren zanj – kar je prav tako dobrodošla informacija. Dogodek je hkrati priložnost, da obiskovalci spoznajo poklice, ki so v naši družbi še vedno bolj skriti, in se sami prepričajo, ali je negativna predstava o nekaterih na mestu. »S tehnološkim razvojem, številnimi spremembami v poslovnih modelih, prelomnimi procesi v gospodarstvu se delovna mesta spreminjajo, s tem pa se večajo tudi možnosti za razvoj kariere,« je opozorila Ana Lučka Pirnat.
Foto Blažž Samec
Foto Blažž Samec

Na ogled podjetij niso vabljeni samo bodoči dijaki in študenti ter njihovi starši, ampak vsi, ki se odločajo za nadaljnje šolanje ali izbiro (novega) poklica, ne glede na izobrazbo ali zanimanje.


Kako se pripraviti?


Ključno je, da udeleženci pridobijo informacije o delu, ki se jim zdijo pomembne in na podlagi katerih se želijo odločati o poklicni poti, pravi sogovornica. Predlaga razmislek o tem. Nato si lahko pripravijo vprašanja, premislijo, kako si sami predstavljajo neko delo, in na kraju samem preverijo, kako realne so njihove predstave, porajala se bodo še nova vprašanja.

Več iz rubrike

kariera

Zmagovalna poteza - iz športa v posel

Trdo delo. Vztrajnost. Strast. Strategija. Dober team. Recept za zmago je podoben, pa če se zanjo borite v pisarni ali na igrišču.

kariera

Ustanovitelj največjih duty free prodajaln bo letos bankrotiral

Enkrat v tem letu bo genialni 89-letni irsko-ameriški gospod po imenu Chuck Feeney bankrotiral. Ni povsem prepričan, kdaj se bo to zgodilo, vendar se tega dneva zelo veseli.

kariera

[INTERVJU] Inženirka leta doc. dr. Aida Kamišalić Latifić, predavateljica in ra…

Doc. dr. Aida Kamišalić Latifić je zgled, kam pripeljejo ambicija, pogum in vztrajnost, če pot osvetljuje svetilnik znanja in zaupanje vase.

kariera

Tradicionalni način upravljanja podjetja je preteklost

Tradicionalni menedžer vedno najprej išče krivce, nato pa želi kot »krizni superman« hipoma reševati še probleme.

Komentarji: