Januarja novi certifikat za družbeno odgovorne delodajalce

Namen certifikata je povečati kakovost delovnega okolja v Sloveniji, tako z ozaveščanjem organizacij o pomenu tega, da zaposleni radi pridejo na delovno mesto in so tam zadovoljni ter motivirani, kot tudi s spremljanjem napredka. Delodajalce je treba spodbujati k izboljševanju delovnih pogojev, organizacijske klime, delovne kulture, izboljševanju pogojev za varnost in zdravje na delovnem mestu, medgeneracijsko sodelovanje, prav tako pa tudi k etičnemu vodenju, nediskriminaciji, vzpostavljanju fleksibilnih oblik organiziranosti dela, usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. V Ekvilibu so certifikat zasnovali kot enega od načinov za podaljšanje in izboljšanje delovne aktivnosti starejših in bo kot projekt s sofinanciranjem EU (85 odstotkov) in ministrstva za delo (15 odstotkov) potekal do septembra leta 2022.
 

Za 200 podjetij brezplačna vključitev

Zanj se lahko potegujejo profitne in neprofitne organizacije z vsaj petimi zaposlenimi, in sicer na vsaj enem od štirih določenih področjih upravljanja z družbeno odgovornostjo. To so usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, medgeneracijsko sodelovanje, varstvo in zdravje pri delu ter organizacijsko upravljanje z družbeno odgovornostjo. Kot je pojasnil Aleš Kranjc Kušlan, podjetja na podlagi potreb izberejo področje in nabor ukrepov, s katerimi želijo izboljševati svoje strateško delovanje na področju družbene odgovornosti – ti so zapisani v katalogih, na podlagi katerih bo potekalo tudi certificiranje.

Prvi poziv organizacijam skupaj s katalogi ukrepov bo objavljen januarja prihodnje leto, do septembra 2022 se bo v sistem certificiranja lahko brezplačno vključilo 200 podjetij. »Podjetja in organizacije, ki se bodo prijavila za pridobitev certifikata družbeno odgovoren delodajalec, si bodo zastavila akcijski načrt za delo, ki jim bo pomagal do motiviranih in zadovoljnih zaposlenih, ki bodo ostajali v podjetju. Gradila bodo tudi na svojem ugledu kot delodajalec, ki je pomemben dejavnik konkurenčnosti podjetij in organizacij na trgu delovne sile.«
 

Zaposlene višje na lestvici prioritet

V projektu kot partnerji poleg Ekviliba sodelujejo tudi Gospodarska zbornica Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije. Sodelovali so pri razvoju metodologije in pripravi katalogov ukrepov, pri podeljevanju certifikatov pa bodo vključeni kot predstavniki revizorskega sveta. »V katalogih so nekateri ukrepi, za katere se sindikati prizadevamo že dlje časa. Če bomo poskrbeli, da bodo delavci v enem podjetju imeli boljšo varovalno opremo - kar je zapisano v katalogu s področja varnosti in zdravja pri delu - smo dosegli premik naprej. Pomembno se nam zdi, da v tem projektu sodelujemo kot predstavniki zaposlenih, ki bodo imeli aktivno vlogo, ocenjevali bodo spremembe, podajali predloge ...,« je povedala Sanja Leban iz Zveze svobodnih sindikatov. 

»Organizacije ne delujejo v mehurčku, v okviru projekta bomo veliko pozornost namenili tudi dvigu splošne ozaveščenosti tako poslovne in strokovne kot tudi širše javnosti o pomenu družbene odgovornosti. Pomembno je, da vsi prevzemamo svoj del in želimo si, da bomo jeseni 20022 lahko rekli, da je Slovenija kot družba postala bolj družbeno odgovorna in da bo to za delodajalce običajna praksa in ne izjema,« je poudaril Aleš Kranjc Kušlan.

Jože Smole, generalni direktor združenja delodajalcev je opozoril, da bi bilo podcenjujoče, če bi menili, da podjetja na tem področju niso aktivna že zdaj. Je pa opazna razlika med velikimi organizacijami, ki imajo na voljo kadre in znanje za uresničevanje družbene odgovornosti delodajalca, ter mnogimi malimi in srednje velikimi podjetji, kjer je časa in tudi možnosti za to veliko manj. »Pomembno je, da širimo zavedanje o pomenu družbene odgovornosti, predstavljamo primere dobrih praks. Delodajalci se morajo zavedati, da je največja moč podjetja v zaposlenih in če kam, se splača vlagati vanje. Prvi cilj podjetij je po navadi, ustvariti prvi milijon, temu pa sledijo drugi ukrepi. Tako da tu vidimo veliko priložnost, da z ozaveščanjem in primeri dobrih praks pokažemo, da je vlaganje v zaposlene treba postaviti višje na lestvici prioritet, da imajo mehki ukrepi multiplikativne učinke. Na drugi strani pa je tudi odgovornost zaposlenih, da se zavedajo, kaj podjetja želijo doseči s temi ukrepi.«
 

Vlečni konji

Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS je poudarila, da so spremembe v korporativnem delovanju vidne. »Dobiček ni več alfa razmišljanja v podjetjih, čedalje bolj prehaja v ospredje formula 3P, torej zaposleni, planet, dobiček (people, planet, profit). Uspešno podjetje zna vse tri vidike dobro uravnotežiti, ena od ključnih nalog organizacij pa je, da zaposlenim omogočijo razvoj potencialov, da se v podjetju počutijo dobro,« je poudarila Sonja Šmuc in se strinjala z Jožetom Smoletom, da družbena odgovornost zaposlenim ne daje samo pravic, ampak morajo znati spoštovati delodajalca, ki jim je pripravljen prisluhniti, omogočiti več fleksibilnosti, več možnosti za razvoj.

Na vprašanje, kako k boljšim praksam spodbuditi tiste, ki se še ne morejo označiti kot družbeno odgovoren delodajalec je Sonja Šmuc izpostavila: »Od najboljših pričakujemo, da bodo pokazali in utirali pot, postavljali standarde. Ko se enkrat letvica dvigne, bodo tudi tista podjetja, ki nimajo sredstev, kadrov, ali ne razmišljajo tako široko, postopoma prevzemala dobre prakse. Prav je, da najprej stavimo na tiste, ki zmorejo, znajo, hočejo.«