Dodge Brothers: Od družinskega lastništva do korporacijskega podložnika

Večini od tisoč ameriških zagonskih podjetij v avtomobilski industriji v zadnjih 120 letih ni uspelo niti prav začeti. Drugi so nekaj časa vztrajali in kasneje izpuhteli. Zelo malo blagovnih znamk iz zgodnjih dni je še vedno prisotnih. Ena redkih je Dodge Brothers, ki polni naslovnice časopisov že 106 let.

V času, ko so bile v Detroitu konjske vprege vsakdanji pojav, sta brata John in Horace Dodge želela narediti kočijo brez konj. Strojno delavnico sta postavila leta 1900 in kmalu dobavljala Fordu skoraj vse njihove gibljive dele. Nikoli zadovoljna, sta želela narediti nekaj novega, nekaj večjega.

1. julija 1914 sta brata ustanovila svojo proizvodnjo avtomobilov. Brez zunanjih investitorjev sta začela z enim vozilom za pet oseb brez trdne strehe. Šest let kasneje je njuno tovarno Hamtramck v Michiganu zapustilo - 145.000 vozil.

Soočanje z izzivi

Podjetje je bilo dovolj prilagodljivo za izdelavo vozil z volanom na desni ali levi strani, ki so jih prodajali po vsem svetu. Upad med prvo svetovno vojno so preživeli tako, da so prodajali vozila ameriški vojski in izdelovali specializirane dele za topništvo.
O Johnu so krožile zgodbe, da je sam testiral avtomobile z zaletavanjem v zid ali metal pnevmatike z zgradb, da bi videli, kako so odskočile. Druge zgodbe pričajo o pijančevanju in pretepih v gostilnah.

Ne glede na govorice, sta brata Dodge svoje znanje izdelovanja strojev spremenila v ogromen posel, ki je vsako leto naraščal. To je bila je zgodba o uspehu, ki se je tragično končala leta 1920, ko sta oba brata umrla.

Brata sta bila preprosta in poštena strojnika iz podeželskega Michigana. »Bila sta stroga in poštena, veliko sta zahtevala, a tudi veliko dala,« je sklenil Frederick J. Haynes, ki je brata poznal 20 let in po Johnovi smrti prevzel mesto predsednika družbe.

»Samo ugibamo lahko o tem, kaj bi dosegla brata Dodge, če bi živela še 10 ali 15 let. Zanimiv dokaz kaže, da sta se pripravljala slediti Henryju Fordu pri proizvodnji surovin, potrebnih za njihove avtomobile,« je v spomin bratoma zapisal Kim Zelinski, strokovnjak za Dodge na Meadow Brook Hall z univerze Oakland.

Ko sta ustanovitelja zapustila svet, se je podjetje Dodge Brothers soočilo z največjim izzivom. Toda podjetje je bilo v dobrem stanju. Imelo je sodobne prostore, vrednote bratov Dodge so se ohranile.   Do leta 1920 je tovarna zrasla do – takrat – neverjetne razsežnosti in podjetje je izdelalo pet različnih modelov za 1085 do 1850 dolarjev. Prodali so tudi šasijo (brez karoserije) in dve različni gospodarski vozili.


1. julija 1920 je podjetje izdelalo svoj 500-tisoči avtomobil. Decembra 1923, devet let po začetku obratovanja, je iz tovarne pripeljalo milijonto vozilo. Nekaj izboljšav po letu 1921 je vključevalo močnejši okvir, boljše sedeže, enodelna vetrobranska stekla, brisalce vetrobranskega stekla in grelec. Kot dokaz njihove uspešnosti, je leta 1925 60 odstotkov prvotnih prodajalcev avtomobilov Dodge še vedno prodajalo njihove avtomobile. Leto pozneje je bilo 90 odstotkov vseh avtomobilov Dodge Brother še vedno v uporabi - vsaj tako trdi podjetje.

Prodaja življenja

Ker v družini ni bilo nikogar, ki bi podjetje prevzel, sta ga januarja 1925 vdovi bratov Dodge prodali. Obe skupaj sta imeli v lasti 499.990 od 500.000 delnic. Upoštevani sta bili samo dve ponudbi: GM in investicijska banka Dillon, Read & Company. Podprta s sindikatom bankirjev, je banka Dillon, Read & Co. zmagala s ponudbo. Posel je bil sklenjen 1. maja 1925, ko je bil dostavljen overjen ček za 146 milijonov dolarjev. To je bil neverjeten znesek za družinsko podjetje, ki je bilo staro komaj 11 let.

V članku New York Timesa so bile citirane besede bankirjev, ki so bili vpleteni v posel. Dejali so, da tako velike transakcije običajno vključujejo menjavo vrednostnih papirjev in ne gotovine, prodajo Dodge Brothers pa so poimenovali »največjo gotovinsko transakcijo za en sam industrijsko obrat v zgodovini ameriških financ.«


Nov lastnik je ponovno odprl tovarno v Marylandu in zaposlil svoje ljudi, čeprav so takrat izjavili, da nameravajo voditi podjetje »kot neodvisno korporacijo, brez sprememb na področju politike, osebja ali vodstva«.

Ti novi in neizkušeni menedžerji so v podjetje veliko vložili in ga prisilili, da preide v višji cenovni razred in zniža stroške, čeprav je to pomenilo nakup motorjev iz zunanjih virov. Kupili so tudi Graham Brothers, uspešnega proizvajalca tovornjakov.
Toda podjetju višji cenovni razred ni bil usojen in kmalu se je znašlo v težavah. Julija 1928 je bila družba Dodge Brothers ponovno prodana, tokrat Walterju P. Chryslerju za 170 milijonov dolarjev. Za Chrysler Corporation je to bila priložnost, da se vključi v veliko trgovsko mrežo in poveča proizvodne zmogljivosti, za Dodge Brothers pa je bilo to konec neodvisnosti; zdaj je bil le še podružnica drugega podjetja.


Reorganizacija je pomenila tudi, da bodo GM, Ford in Chrysler-Dodge predstavljali približno 75 odstkov proizvodnje osebnih vozil v ZDA. To je bilo rojstvo »velikih treh«, kot jih je 4. junija 1928 poimenoval časopis Automotive Daily News. Hkrati je to pomenilo smrtni udarec za večino neodvisnih proizvajalcev avtomobilov. Velika depresija in druga svetovna vojna sta zabili še zadnji žebelj v njihovo krsto, »Veliki trije« pa so prevladovali v svetovni avtomobilski proizvodnji do sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Zapuščina vredna razmisleka

Čeprav je Chrysler leta 1930 spremenil »Dodge Brothers« v »Dodge«, sta bili originalna tablica in logotip še vedno v omejeni uporabi do leta 1939. Njihova tovarna, pozneje imenovana »Dodge Main«, je delovala do leta 1980. Danes ime Dodge živi naprej kot del Fiat-Chrysler, vendar njihova temeljna načela ne obstajajo več. To ni več družinsko podjetje; njene preproste strukture so nadomestili s sloji upravljanja, ki so razširjeni po vsem svetu.