Delovno mesto kot identiteta posameznika?

Pri BBC Worklife so izpostavili problematiko poistovetenja z delom, ki ga posameznik opravlja. Zakaj prihaja do tega in kakšne so lahko škodljive posledice?

V preteklosti je bilo delo, ki ga je človek opravljal, pogosto povezano z družino, v kateri se je ta rodil. Nadaljeval je z določeno družinsko obrtjo oziroma šel po očetovih stopinjah. Njegova poklicna pot je bila vnaprej začrtana. Zaposlitvene možnosti so bile precej ozke, do univerzitetnega šolanja so imeli dostop le redki, delo pa se je dostikrat obravnavalo zgolj kot sredstvo za preživetje.

Dandanes je situacija drugačna. V zadnjih desetletjih je postalo izobraževanje dostopno precejšnjemu deležu svetovnega prebivalstva. Gospodarske panoge so se začele naglo razvijati, tehnologija nenehno napreduje, podjetja tekmujejo med sabo v svoji inovativnosti. Delovna mesta so posledično čedalje bolj raznolika, zaposlitvene možnosti pa široke. Eno prvih vprašanj, ko se spoznata dva neznanca, je: »Kakšno delo opravljate?«. Na podlagi podanega odgovora si številni ustvarijo približno predstavo o človeku, ki ga imajo pred sabo.

Dojemanje sebe skozi rezultate svojega dela

Bolj kot človek svoje delovno mesto dojema kot pomembno, višji položaj kot ima v organizaciji, večja je verjetnost, da bo svojo identiteto izenačeval z delom. Več energije in časa kot nekdo vloži v delo, bolj se začnejo brisati meje med poklicnim in zasebnim življenjem. Tako človek začne samega sebe dojemati zgolj skozi rezultate, ki jih na delu dosega.
Znaki, da je postalo delo pomemben del vaše identitete, so naslednji:

• O delu razmišljate tudi v prostem času.
• V prvih nekaj minutah pogovora z nekom začnete razlagati o svojem delu.
• Opazite lahko, da se precej hitro povežete z ljudmi, ki delujejo na enakem področju, kot vi, medtem ko z ljudmi iz drugih panog ne najdete več pravega stika.

 

Poistovetenje z delovnim mestom ima lahko katastrofalne učinke

»Če svojo vrednost povezujete z delom, ki ga opravljate, bodo tako uspehi kot neuspehi pomembno vplivali na to, kako boste dojemali samega sebe. Živimo v časih, v katerih je verjetnost, da boste v isti službi ostali celo življenje, precej majhna. Ob menjavi službe ali če boste naenkrat ostali brez nje, se lahko hitro znajdete v krizi identitete,« je Anne Wilson, profesorica psihologije na univerzi v Ontariu, razložila, zakaj ima lahko istovetenje z delovnim mestom na posameznika katastrofalne učinke.

Janna Koretz, ustanoviteljica Azimuth Psychological, ki se ukvarja z duševnim zdravjem ljudi na stresnih delovnih mestih, je pristavila, da je za ljudi, ki svojo vrednost povezujejo z delom, ki ga opravljajo, izguba zaposlitve lahko precejšen šok. To lahko posledično privede do depresij, tesnobe ali do zlorab nevarnih substanc.

Wilsonova poudarja, da je normalno, da samega sebe spoznavamo in dojemamo tudi skozi delo, ki ga opravljamo. Delo je pomembno področje življenja, dobro je, da ga opravljamo z odgovornostjo in predanostjo. Prav tako ni nič narobe s tem, da smo ponosni na svoje dosežke. Priporočljivo pa je, da delo ne predstavlja celega našega življenja. Da si čas vzamemo tudi za druge stvari, se razvijamo na drugih področjih, predvsem pa da si vzamemo čas za ljudi, ki jih imamo radi. Pomaga tudi spoznavanje novih ljudi. Pomembno je, da se zavedamo svoje vrednosti tudi izven kariernih okvirjev, da si znamo življenje osmisliti tudi na druge načine. Tako se v primeru izgube službe ne bomo počutili razvrednoteni, ker bomo vedeli, da smo veliko več kot le delovna sila.