Je prihodnost na afriških trgih?

Z globalizacijo je svet postal globalna vas. Vendar na izbiro tujih trgov vplivajo tudi tveganja. Na katere tuje trge se podajajo slovenska podjetja, kdo ostaja na periferiji in zakaj.
Fotografija: Pixabay
Odpri galerijo
Pixabay

Kam investirati? Maja Bovcon, višja analitičarka v analitično-svetovalnem podjetju Verisk Maplecroft, je na Delovi konferenci Poslovna tveganja za slovensko zunanje gospodarstvo, ki je nastala v sodelovanju z Inštitutom za strateške rešitve (ISR) na Bledu, v uvodu dejala, da apetit po tveganju vpliva na izbiro trga. »Investitorji ciljne trge izbirajo kot svoje preferenčne, so pa surovine, kot je kobalt, v najbolj rizičnih državah. S povečanjem protekcionizma in populizma se tveganje seli tudi v države, ki so veljale za stabilne. A tudi na razvitih trgih se nekatere države pomikajo k bolj tveganim trgom, kot so ZDA, kjer vsaka beseda ameriškega predsednika Donalda Trumpa vpliva na gospodarstvo, podjetja pa se vse bolj bojijo tudi brexita, iz katerega bi Velika Britanija prihodnje leto lahko izstopila brez dogovorov,« pravi Bovconova, ki se ukvarja z analizo tveganj za gospodarske povezave z državami, kot so Angola in Gabon.

Pixabay
Pixabay

 

Po Kitajski tudi EU gleda proti Afriki

Slovenski izvoz je usmerjen v Nemčijo, Italijo, Hrvaško in še nekatere druge države. Vendar z nekaterimi, ki na prvi pogled niso tradicionalne, trgujemo bolj, kot bi pričakovali, pravi Bovconova. V ZDA, recimo, izvažamo kotle, stroje, mehansko opremo, farmacevtske proizvode, železo in jeklo. S Trumpovo napovedjo o znižanju cen ameriških zdravil se bo uvoz tujih zdravil na ameriški trg lahko še povečal, kar je gotovo priložnost za naša podjetja.
Drugačna slika pa se kaže v izvozu v Rusijo. Uvedba sankcij zaradi priključitve Krima je negativno vplivala na slovenski izvoz, ki je leta 2013 znašal 1,2 milijarde evrov, potem pa se je znižal na 700 milijonov. Izpada pri izvozu niso povzročile le sankcije, ampak tudi upočasnjena gospodarska rast v Rusiji, recesija, padec tečaja rublja, padec cen nafte … Do konca tega leta si lahko obetamo še dodatne sankcije, kar bo povzročilo dodaten padec rublja, ocenjuje Bovconova.
V Alžiriji, kamor tudi veliko izvažamo, se razvijajo nevarne politične razmere s starim predsednikom Abdelazizom Buteflikom, ki je na oblasti od leta 1999.

Robert Otorepec, izvršni direktor Celjskega sejma: Sejem je nekakšen hiter in najcenejši test trga.

Manj – ne le mi, tudi celotna EU – pa se obračamo na (zahodno)afriške trge, kamor že več let vneto vlaga Kitajska. Zakaj Afrike ni na našem zemljevidu? Alenka Suhadolnik, direktorica direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo na ministrstvu za zunanje zadeve pravi, da nekatera podjetja poslujejo tam. Vendar so bili ti trgi od nas oddaljeni tudi zato, ker je bil riziko zavarovanja dolgo prepuščen nacionalnim institucijam, šele lani so bili vzpostavljeni novi mehanizmi, ki »merijo na zasebni sektor v EU z nastopom na subsaharskih trgih«. Slovenski poslovni skupnosti so predstavili možnost sodelovanja na teh trgih in tudi EU vstopa v podporo zasebnemu sektorju z evropskim razvojnim denarjem, je dejala.
Bovconova skupne evropske politike do afriških trgov do zdaj ni videla, bodo pa ti trgi vse bolj prisotni v naših glavah: »Omogočajo veliko priložnosti in tudi tveganja. In če želimo omejiti migracije bomo morali na te trge vlagati, da bodo mladi imeli delo.«

Pixabay
Pixabay

 

Ne prezrite Nigerije in Savdske Arabije

Nigerija bo do leta 2050 po številu prebivalstva prehitela ZDA in postala tretje največje gospodarstvo sveta. »Zato nikoli ne podcenjujte Afrike in Azije v smislu posla, če želite dolgoročno obstojnost,« pravi Gavin Serkin, osrednji govornik konference in ustanovitelj podjetja Frontier Funds Media & Intelligence ter finančni komentator.

Gavin Serkin, Frontier Funds Media & Intelligence: Nikoli ne podcenjujte Afrike in Azije v smislu posla, če želite dolgoročno obstojnost.

»Savdska Arabija je v strahu pred izgubo nafte trg odprla ženskam, ki zdaj lahko delajo. Transformacije se dogajajo tudi v Mjanmaru (Burmi) in Vietnamu,« razvijajoče se mejne trge orisuje Serkin. O tem je pisal v knjigi Frontier: Exploring the Top Ten Emerging Markets of Tomorrow, ki se ukvarja z revnimi državami. Ali, kot pravi, »z državami, kjer bo največja potrošnja«. Investitorji, kot smo že pisali v pogovoru s Serkinom, v te države vlagajo iz različnih razlogov, tudi altruističnih, in zaradi bližine surovin. Kaj to pomeni za Slovenijo? Ali malo gospodarstvo lahko postane znano globalnim investitorjem ali se jim celo postavi ob bok? »Ruanda je, recimo, majhna dežela, ki je v svojo knjigo nisem uvrstil, kar je užalilo enega višjih komisarjev. Sam menim, da mora imeti država večjo populacijo, a gospod me je poučil, da so dobro povezani s sosedi in da veliko denarja porabijo za infrastrukturo v sosednjih državah, s čimer bo rast v podsaharski Afriki sedemodstotna v nekaj prihodnjih letih,« opisuje prigodo.

Pixabay
Pixabay


Med državami, s katerimi bo poslovanje v prihodnosti dodaten plus, je tudi Gruzija, ki si utira pot na investicijski zemljevid, saj ima podpisan prostotrgovinski sporazum tako z ZDA kot s Kitajsko, kar je zelo pomembno. »In tudi davčno politiko spreminja in znižuje davke. To je spodbudno za podjetja, ki želijo biti v tej regiji,« nekatere spremembe navaja Serkin. Kam se osredotočiti? »Na Savdsko Arabijo, ki se je nenadoma odprla,« svetuje Serkin.

Pixabay
Pixabay

 

Priložnosti za slovenska podjetja

Na okrogli mizi, ki jo je vodila odgovorna urednica Sveta kapitala Petra Kovič in na kateri so sodelovali predsedniki uprav najvplivnejših podjetij, so poskušali odgovoriti na vprašanje, kdaj bomo tudi v poslu imeli tako izjemne in vrhunske globalne blagovne znamke, kakršne imamo v športu.

Janez Škrabec, direktor Rika: Ne sanjam o Pakistanu in Nigerji, ker se mi zdi, da bom tam izgubljal čas.

Janez Škrabec, direktor Rika, je dejal, da imajo pri vstopu na tuje trge največ težav na francoskem trgu. »Ni absolutno najboljših držav, odvisno je, iz katere države kdo prihaja. Naučil sem se, da je treba poslovati s tistimi državami, s katerimi nas druži čim več podobnosti, administrativnih ali jezikovnih ali kulturnih,« pravi Škrabec. Dodaja, da imajo dober posel tudi z Alžirijo, a s tem trgom poslujejo prek srbskega podjetja.
»Ne sanjam o Pakistanu in Nigeriji, ker se mi zdi, da bom tam izgubljal čas. Zato bom ostal na teh trgih, kjer smo,« je pojasnil in dodal, da se sam nikoli ni bal internacionalizacije gospodarstva: »Poglejte Danfoss, zdaj Gorenje pa Knauf Insolations ...«


Preberite še, kako smo v rubriki POSLOVATI Z razdelali in analizirali naslednje trge:

Pixabay
Pixabay


Riko je deloval tudi v Iranu, ki je bil do ameriških sankcij obetaven trg, vendar zdaj ne vidi možnosti, da bi katero slovensko podjetje nadaljevalo delo v Iranu. Povedal je, da ko so v Dubaju, kjer so v Riku videli priložnosti v inženiringu, na njihovi spletni strani videli, da imajo predstavništvo v Iranu, so jih obravnavali kot rizično podjetje. »In dvomim, da si kdo želi delati samo v Iranu. Ker so ZDA najmočnejša država, se vsi še vedno uklanjamo njeni politiki na evropski ravni,« pravi Škrabec. Vse akcije EU pa so po njegovem mnenju le blažev žegen. Pohvalil je našo diplomacijo, ki je imela zelo dobre namene, jih spodbujala, vendar »moramo vse to dati na stran in se osredotočiti na trge, ki jih poznamo«.

Pixabay
Pixabay


Iz Irana se je umaknila tudi družba SavaRe, je dejal Marko Jazbec, predsednik uprave družbe: »Pazimo, kje poslujemo v kontekstu mednarodnih sankcij. Ko se bodo razmere uredile, bomo odnose s partnerji spet obnovili tudi tam.«
Tudi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pravi, da se drži svoje regije, o spremembi lastniške strukture v podjetju pa je dejal, da so bili veseli, da so dobro ocenili Hisense kot dolgoročnega partnerja in v njih prepoznali platformo za trženje v Evropi. Gorenje tako postaja za Hisense center za Evropo. Hisense je močan predvsem na področju televizorjev, so tretji največji na svetu. Televizor bo v prihodnosti, meni, postal center doma – tisti, prek katerega bomo upravljali druge aparate, iskali recepte, nakupovali in podobno. S Hisense smo vstopili v prvo ligo, je prepričan Bobinac. »Priložnost je tako za Gorenje in naše blagovne znamke kot tudi za Slovenijo predvsem v dobaviteljski verigi, ki se lahko še poglobi in s tem omogoči zaposlovanje. Tudi nekatere komponente bomo začeli proizvajati v Sloveniji. To je hkrati tudi priložnost za slovenske talente, ki jih bo korporacija zaposlovala,« je še dodal Bobinac.

Brez infrastrukture ni razvoja

A gospodarstvo se ne more razvijati, če ni infrastrukture. Na kakšni ravni je slovenska infrastruktura v primerjavi z drugimi državami? Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic, pravi, da smo nekje vmes:

Dušan Čižmarik, Intesa Sanpaolo: V vseh državah zaznavajo rast, a vprašanje je, kdaj bo prišla nova kriza in kako velika bo.

»Slovenija je bila v Jugoslaviji najrazvitejša republika in vlaganja v infrastrukturo so bila visoka, a v primerjavi z Avstrijo, Nemčijo, Švico so opazne posledice 40 let pomanjkanja vlaganj v strateško infrastrukturo. V nekaj letih je to nemogoče nadomestiti. Projekti, s katerimi se ukvarjamo, kot je obnova proge med Mariborom in Ljubljano, bodo končani leta 2022.« Obetavno pa je, da ima Slovenija strategijo razvoja cestne in železniške infrastrukture, saj urejena infrastruktura omogoča konkurenčnost, poudarja Mes. »Magna in vsako drugo podjetje vpraša, kakšna je infrastruktura, kdaj bo drugi tir, kdaj bo tovor od Maribora do Luke Koper pripotoval hitreje,« navaja primere in dodaja, da so stroški prevoza kontejnerja iz Kitajske do Münchna cenejši ali enako dragi kot iz Srbije do Münchna. Prepričan je, da bi strategija razvoja hitrih prog, kot jih delata Italija in Avstrija, Sloveniji prinesla izjemne priložnosti, tako za gospodarstvo, preselitev izobraženih kadrov kot za turizem: »Slovenija bi s hitro progo, ki bi bila del proge Dunaj–Benetke, naredila približno enako potezo kot z avtocestnim križem.«
Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, je priznal, da se v javni upravi projekti, kot sta drugi tir med Koprom in Divačo ter tretja os razvoja, uresničujejo prepočasi: »Premalo je medresorskega usklajevanja.«

Pixabay
Pixabay

 

Do posla tudi prek sejma

Robert Otorepec, izvršni direktor Celjskega sejma, pravi, da so sejmom ob vzponu digitalne tehnologije že pred 20 leti napovedovali bridki konec. Zgodilo se je obratno – sejmi so danes stičišče srečevanja ljudi, ki se osebno poznajo.

Maja Bovcon, Verisk Maplecroft: Če hočemo omejiti migracije, bomo morali vlagati na afriških trgih, da bodo mladi imeli delo.

»Če imaš dve ponudbi, za katero se boš odločil: za tisto, ki si jo prejel po elektronski pošti, ali tisto, ki je bila izročena osebno?« sprašuje Otorepec, ki opaža, da vse več tujih podjetij na sejmu išče potencialne poslovne partnerje in nove poslovne priložnosti. »Sejem je neke vrste hiter in najcenejši test trga. Tako podjetje lahko hitro oceni, ali ima v določeni državi sploh priložnost,« še dodaja.
Primož Bešter, član uprave družbe Kolektor Group, je gospodarske priložnosti za rast predstavil na primeru tehnoloških sprememb. Te je namreč mogoče razumeti v smislu časovne dimenzije in tveganj z vidika prehitrega ali prepočasnega prilagajanja novim trendom. Vse več bo novih tehnologij, ki jih je pričakovati tudi na področju mobilnosti prihodnosti. Spremembe se so namreč vse hitrejše. »Avtonomna vozila bodo v prihodnosti računalnik na kolesih in potrošniki so na to revolucijo pripravljeni,« je dejal. To bo spremenilo tudi poslovni model avtomobila kot produkta, je prepričan.

Prihajajo slabši časi

Dušan Čižmarik, direktor prodajne podpore mednarodne divizije hčerinskih bank skupine Intesa Sanpaolo, je ocenil, da v vseh državah zaznavajo rast, a vprašanje je, kdaj bo prišla nova kriza in kako velika bo.
Nova kriza bo gotovo prišla, je dejal Škrabec: »Vendar je to tako, kot da bi se bal dežja, o katerem veš, da bo prišel. Vzameš dežnik in se zaščitiš.«
Bobinac je ocenil, da se danes vsi drugače vedejo kot pred letom 2008 in so bolje pripravljeni. Otorepec pa je dejal, da je kriza zanje tudi priložnost. Med letoma 2005 in 2008 je bilo veliko podjetij stavbnega pohištva popolnoma zasedenih in niso hodili na sejme, po krizi pa so vsi prišli razstavljati, saj so iskali nove kupce.



Pixabay
Pixabay

Anketa med udeleženci konference: Zakaj so konference priložnost?


Nataša Turk, GZS: Konferenca je uporabna zaradi širjenja obzorja, da preskočimo standardne okvire razmišljanja. Spodbudi nas k večjemu prevzemanju tveganja in posledično k večjemu dobičku pri poslu. Dodana vrednost je gotovo mreženje.

Slavko Koren, udeleženec konference: Mi smo sicer bolj usmerjeni na notranji trg, a je ideja o povezovanju, o kateri smo slišali, zelo dobra. Zdaj je treba najti priložnosti.

Tomaž Orešič, podpredsednik Resalte: Vsekakor z veseljem podpiram ta dogodek, tako organizacijsko kot vsebinsko. Zelo se mi je zdela koristna razprava o iskanju tujih trgov za slovensko gospodarstvo, o priložnostih – kako jih pravilno segmentirati, kam usmeriti svojo energijo.

Blaž Košorok, glavni svetovalec v Energygor: Konferenca je bila ena boljših, pritegne poslušalca. Teme in govorci so bili zanimivi in tudi uvodne predstavitve so bile krajše, zato so bili paneli daljši in zelo zanimivi.


Iskrena hvala podpornikom konference: vsebinskemu partnerju Inštitutu za strateške rešitve, gostiteljici IEDC – Poslovni šoli Bled, velikim pokroviteljem Celjskemu sejmu, Slovenskim železnicam, Intesi Sanpaolo Bank, pokroviteljem Gorenju, Impolu, Riku, SID - Prvi kreditni zavarovalnici, Zavarovalnici Sava in partnerju SIQ ter hotelu Astoria Bled.

Več iz rubrike

Poslovna konferenca: Tveganja in priložnosti za slovensko zunanje gospodarstvo

Vsako podjetje se srečuje s tveganji, toda v njih so tudi priložnosti. Rdeča nit oktobrske konference z naslovom Tveganja in priložnosti za slovensko zunanje gospodarstvo bo pogled na tveganja z razl…

Črna laboda Bin Laden in Trump

Za gospodarstvo predstavljajo največje tveganje črni labodi – nepredvidljivi dogodki, ki prinesejo ekstremne posledice ter katerega vzroke lahko razložimo šele po njegovem nastopu.

Kateri tuji trgi so (bili) največji izziv?

Pri širjenju v tujino podjetja upoštevajo različne kazalnike, ki se nagnejo v prid naložbi v tujini. Vsak tuj trg ima svoje specifike – na nekatere je lažje priti, na druge težje, prav tako so podvrž…

Kako prodreti na tuji trg in se širiti?

Neposredne tuje investicije spadajo med najvišje oblike internacionalizacije. Najpomembnejši motivi, ki vodijo podjetja v investiranje v tujino, so ohranjanje, širjenje in prodor na tuje trge. Ob vst…