Žvižgači: 80 odstotkov Evropejcev ne prijavlja koruptivnih dejanj

Glede na kulturo, ki jo imamo v Sloveniji, ter dejstvo, da ne sodimo med najbolj razvite države glede korporativnega upravljanja v velikih podjetjih, kaj šele v majhnih, bo to za subjekte velik šok.
V praksi bo uresničevanje ciljev direktive pri nas še dolgo trajalo. Izziv bo že pri obveščanju ljudi o možnosti prijave nezakonitih ravnanj. Ponekod, kjer ne bo interesa za prijave, bodo organizacije poslale en e-mail, sistem prijave pa bo skrit v nekem zadnjem kotu spletne strani. Da se bomo temu v največji meri izognili, bo država morala vzpostaviti zelo dober nadzor nad izvajanjem direktive. Izkušnje govorijo, da imajo podjetja z že vzpostavljeno linijo za žvižgače težave z upravljanjem linije in razreševanjem prijav.
Nova pravila bodo sedaj vključevala zelo širok sektor, kjer prijav niso navajeni upravljati, zato bo veliko odvisno od nacionalnih regulatorjev in organov, ki bodo nadzorovali izvajanje zakona. Upamo, da ta nadzor ne bo opravljen le na papirju, da bi torej le odkljukali točke, ampak da bodo zares poskrbeli, da bodo v podjetjih odgovorne osebe, ki bodo skrbele za upravljanje prijav. Regulativa je jasna, da se je treba učinkovito odzivati na prijave.
A kako se bodo podjetja odzivala, če ne bodo imela učinkovitega sistema upravljanja? Nesprejemljivo bi bilo, da bi prijavljene nepravilnosti obravnaval upravni odbor podjetja, ki se vsakodnevno ukvarja s poslovnimi odločitvami. Podjetja in javni sektor bodo morali imeti zunanje ali notranje neodvisne strokovnjake, ki bodo upravljali linijo za žvižgače. Prepričana sem, da bo na koncu veliko odvisno od kulture podjetja. Tam, kjer menedžment tega ne bo želel imeti, sistem ne bo učinkovit, saj bodo na neformalen način dali vedeti, da se tega ne gredo, in zato prijav ne bodo imeli. Že tako ljudje marsikje niso taki, da bi prijavljali. Kaj pa je sploh problem v podjetjih? Ko nekdo krade denar v podjetju, je to še najmanjša težava, ker se podjetja takrat zelo hitro odzovejo in najdejo vir odtekanja. Ko ga kradejo strankam, potem je že vprašanje, kdo bi koga in v katerem primeru prijavil in kdo ukrepal. Morda bodo zadevo rešili, a je običajno ne bodo razglašali. Obrobni problemi pa ostajajo diskriminacija, zasužnjevanje, sramotni pogoji, nepravilna zaščita delavcev, torej zloraba človekovih pravic in okolja v dobavni verigi, ki se ne dogaja le v tretjih državah, ampak tudi v Sloveniji.
To je zelo velik problem, a po krivici zelo obroben. Problem je tudi področje varstva konkurence. Nepoštene poslovne prakse, industrijsko vohunstvo, trženje in prodaja neustreznih prehranskih izdelkov itd. Upamo, da bodo prijave usmerjene tudi v to področje. Kljub temu pa so nova pravila korak v pravo smer, njihovi nameni so zelo jasni in dorečeni. Raziskave namreč kažejo, da več kot 80 odstotkov Evropejcev ne prijavlja koruptivnih dejanj ali goljufij pri javnem naročanju, ker se bojijo povračilnih dejanj.