Zmaga na množični platformi, poraz pri banki

Letošnja sezona piknikov se počasi, a zanesljivo preveša v dolgo čakanje na prve tople pomladanske žarke prihodnjega leta. Za marsikaterega navdušenca nad pikniki, ki se je pred dobrima dvema letoma zaljubil v hladilno »torbo« nove generacije Coolest Cooler, pa se čakanje sploh še ni končalo.

Le kdo si ne bi želel hladilne torbe, ki premore moč transformacije v koktajl bar, glasbeni stolp ali vir energije za izpraznjen pametni telefon? Vsaj 60.000 ljudi je v doslej drugi najuspešnejši kampanji na platformi za množično financiranje Kickstarter podprlo projekt Ryana Grepperja, stvaritelja hladilne torbe prihodnosti. Edina težava je, da jih velika večina do danes ni dočakala svojega coolest coolerja in morda ga tudi nikdar ne bo.

Kljub približno 11,9 milijona dolarjev visoki finančni injekciji – toliko denarja je Grepperju ostalo po tem, ko si je Kickstarter odrezal svoj kos pogače – je projekt v finančnih težavah. »Že lani smo vedeli, da denar ne bo zadostoval za dokončanje vseh obljubljenih hladilnih torb,« je priznal Grepper, ki se med drugim izgovarja na stavko kitajskih proizvajalcev motorjev za mešalnike, kar naj bi precej povečalo proizvodne stroške. »Trenutno smo v procesu iskanja pravega partnerja, ki bi nam zagotovil dovolj kapitala in drugih virov za financiranje hladilnih torb, ki smo jih obljubili svojim podpornikom,« je pred kratkim dejal Grepper. Vmes je na ogorčenje mnogih poskusil tudi z akcijo, v kateri bi 36.000 podpornikov, ki še čakajo na svoj coolest cooler, vplačalo vsak po 100 dolarjev, kar bi obljubljeno ceno zvišalo še za 50 odstotkov.

Coolest cooler vsekakor ni tipičen projekt s Kickstarterja. Od povprečja odstopa tako v pozitivnem smislu, torej po obsegu zanimanja med potencialnimi kupci, kot tudi v negativnem, ki se meri v številu neizpolnjenih obljub. Toda kljub temu se spoprijema s podobnimi tegobami kot mnogi tovrstni projekti, in sicer z neuspešnim iskanjem financiranja, potem ko postane jasno, da denar množic ne bo zadostoval. To je ena pomembnih težav Kickstarterja; če se snovalci ideje uštejejo pri svojih izračunih ali se srečajo z nepričakovanimi težavami, se kljub očitnem tržnemu potencialu svojega projekta znajdejo v slepi ulici.

Preveč negotovosti za banke

»Poudariti moramo, da gre tu za projekte, podjetniške iniciative, samostojne kampanje, pilotne koncepte, beta verzije … Včasih niti še ni sestavljena celotna kadrovska izvedbena ekipa ali pa še ni do konca formalno ustanovljena firma z rednimi prihodki, postavljenim izvedljivim poslovnim modelom …« naštevajo v NLB potencialne pasti oziroma tveganja za banko, ki bi se odločila podpreti takšne projekte. »Zanimanje trga za produkt oziroma storitev je namreč samo en element, pomembni pa sta še finančna in operativna izvedljivost posla in tveganja, povezani s tem.«

Zanimanje med potencialnimi kupci ni dovolj. To dokazuje coolest coolerju sorodna zgodba s te strani Atlantika, natančneje iz Walesa, od koder prihaja podjetje Torquing Group, ki mu je »uspelo« s promocijo »mokrih sanj« vsakega ljubitelja selfijev. Malo in izredno zmogljivo avtonomno letalce (dron) po imenu Zano, ki naj bi omogočalo snemanje in fotografiranje na ukaz s pametnega telefona, je bilo približno tri milijone evrov vreden hit na Kickstarterju – največji evropski projekt doslej na tej platformi za množično financiranje. Danes ga ni več, obljube podpornikom pa so ob preveč ambiciozno zastavljenih ciljih ostale večinoma neizpolnjene. Svojega zana je prejelo zgolj 600 od več kot 10.000 podpornikov.

Snovalci ideje se pogosto kljub očitnemu tržnemu potencialu projekta znajdejo v slepi ulici.

V NLB pravijo, da za projekte, usmerjene v platforme množičnega financiranja, posojilo niti ni konkurenčna oblika financiranja. Z uspešnimi slovenskimi projekti tako ne sodelujejo v klasičnem odnosu posojilojemalec–posojilodajalec, temveč prek Centra inovativnega podjetništva (CIP).

»Domača podjetniška skupnost, ki je različno vpeta v svet množičnega financiranja, zelo izkušena in odprta za medsebojno sodelovanje in pomoč. CIP omogoča med drugim prenos znanja in je dober primer domače podjetniške prakse,« pravijo v NLB, kjer spremljajo in se tudi sami učijo o platformah za množično financiranje ter priložnostih, ki jih to okolje prinaša bankam. Letos so začeli, denimo, uspešno sodelovati s slovensko podružnico avstrijske platforme za množično investiranje Conda.

Za projekte, ki so še precej na začetku svoje poti, je pogosto najboljša pot iskanje novih vlagateljev. Prej omenjeno valižansko podjetje Torquing Group je poskusilo prav to. Od zasebnih vlagateljev in raznih skladov je najelo več kot milijon evrov dodatnih sredstev, a ga tudi to ni obvarovalo pred stečajem. Še en vzrok več torej, da bodo banke tudi v prihodnje previdne pri financiranju tovrstnih projektov.