Ženske so preslabo zastopane v odborih družb, sledijo ukrepi

Pred kratkim je medije preplavila novica, da so na Finskem izvolili najmlajšo premierko na svetu. Štiriintridesetletna Sanna Marin vodi vlado, ki jo je sestavilo pet strank, katerih vodstvo je prav tako povsem žensko. Na prvi pogled se morda to zdi spodbudno, a v gospodarstvu je položaj precej drugačen. Če bo rast vključevanja žensk ostala podobna trenutni, bosta v odborih gospodarskih družb na svetovni ravni oba spola enakovredno zastopana šele čez 30 let.


Kakšne ukrepe sprejemajo po svetu in kakšne pri nas? Kakšne so pravzaprav prednosti enake zastopnosti obeh spolov?

Deloittovo poročilo Women in the Boardroom: A Global Perspective kaže, da zasedajo ženske 16,9 odstotka mest v odborih po svetu, kar je skoraj dva odstotka več kot pred dvema letoma, a ta pozitivni trend je daleč od zadovoljivega. S trenutno stopnjo rasti bo enaka zastopanost spolov v odborih na svetovni ravni dosežena mnogo prepozno. In še takrat se bo to zgodilo le v tistih državah, ki že danes z aktivno politiko in gospodarskimi dogovori odpravljajo ta problem.

Povečanje raznolikosti za povečanje uspeha

Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo, razloži, da so raziskave že večkrat pokazale, da povečanje raznolikosti ni nujno potrebno le za kulturo organizacije, temveč tudi za boljše poslovanje. Večja raznolikost omogoča boljše odločanje, prinaša boljše poslovne rezultate in spodbuja inovacije. Tu pa se prednosti enake zastopanosti obeh spolov ne končajo. Segajo namreč onstran sten organizacije. »Nediverzificirane uprave ali nadzorni sveti, v katerih so samo ženske ali samo moški, zaradi odsotnosti različnih značilnosti, kompetenc in razmišljanja niso optimalni. Tu govorimo o prednostih splošne diverzifikacije, ne le o spolni raznolikosti, tudi starosti ne smemo zanemariti. Pomembno je, da vodja izkoristi celoten bazen potencialov in ta je poln samo, če zajame oba spola, in iz tega bazena je treba izbrati najboljše, najbolj ustrezno.«

Povečanje zastopanosti žensk v odborih je pomemben korak do boljših (gospodarskih) sodobnih družb, saj se s takimi ukrepi dogajajo pomembni premiki, kot so zmanjševanje predsodkov, spodbujanje deklet in mladih žensk k izbiri poklica, v katerem prevladujejo moški, zmanjševanje razlik v plači med spoloma, ter korak v družbo prihodnosti, ki bo imela bolj vključujočo delovno silo. Žibert Kralj doda, da je treba vprašanje usmeriti tudi na trg in potrošnike. »Vemo, da je najmanj polovica kupcev ženskega spola, torej je že iz preproste formule mogoče sklepati, da je dobro, da je toliko tudi tistih, ki poskušajo razumeti kupca in mu prodati blago ali storitev.«
 

Foto: Jure Eržen

Pred kakšnimi ovirami se znajdejo ženske

»Ključno je, da takoj sprejmemo konkretne in smiselne ukrepe, sicer bo enakost med spoloma namesto sredstva za doseganje vključujoče gospodarske rasti ostala nedosegljiv cilj,« doda sogovornica. Že danes obstaja veliko primerov rešitve te problematike, a ovire so visoke in trdne. Zastarela poslovna kultura, neinformirani predsodki in pomanjkanje sponzorstva so le nekateri dejavniki, ki mnogim mladim ženskam preprečujejo dostop do vodilnih položajev. Ženske na globalni ravni zasedajo le 4,4 odstotka položajev generalnega direktorja. Ta številka je skoraj trikrat večja pri položaju generalnega finančnega direktorja, vendar zastopanost žensk na tem delovnem mestu v svetu še vedno znaša le 12,7 odstotka. Eden od razlogov je dejstvo, da je veliko članov upravnih odborov v preteklosti opravljalo delo izvršnih direktorjev. Raziskave pokažejo, da imajo nekoč socialistične in komunistične države boljše statistične podatke, bolj uravnoteženo zastopanost žensk in bolj uravnotežena plačila.



Barbara Žibert Kralj meni, da je vzrok v kulturi, vzgojno-izobraževalnem sistemu, ki omogoča ženskam, da delajo (v Švici izobraževalni sistem družinam otežuje odločitev, da bi bila oba starša zaposlena), in pa tudi čisti ekonomski potrebi, da so ženske delale. Zgodovinska determiniranost se vleče tudi v današnje številke. Preveč optimistične statistike ponekod, predvsem na Bližjem vzhodu, lahko pomenijo zgolj začetno rast, po angleško se reče from zero to hero (od ničle do heroja). »Te kažejo na kratkoročne rezultate, kar je sicer super, ampak hkrati je treba pogledati širši nabor podatkov in zaledje teh številk.« Rezultati so torej lahko zavajajoči, a države se problematike lotevajo zelo aktivno in kompleksno, zato je povečevanje ženskih kvot povsod v pozitivnem trendu.

Kakšne ukrepe sprejemajo države po svetu?

Enakost spolov mora postati prioriteta celotne organizacije, vodilni delavci pa morajo prevzeti odgovornost za napredek na tem področju, poudarijo na Deloittu. »O napredku sem se prepričala na svoje oči. Zastopanost žensk v upravnem odboru Deloitta je s 16 odstotkov v letu 2018 skočila na 30 odstotkov v letu 2019 po uvedbi strukturnih sprememb in skupnih prizadevanj, da bi izboljšali priložnosti za nekatere izredno nadarjene ženske. Čeprav sem izjemno ponosna na naš napredek, vem, da moramo narediti še več, da zgodbo spremenimo in s konkretnimi dejanji dokažemo svojo zavezanost temu cilju,« pojasnjuje sogovornica.



Po vsem svetu se kažejo različni politični, družbeni in zakonodajni trendi, ki pospešujejo prizadevanja za povečanje spolne raznolikosti v odborih. Norveška, Francija, Nemčija in Belgija imajo že več let spolno kvoto predpisano z zakoni, medtem ko na Švedskem, Finskem in Novi Zelandiji to urejajo v okviru kodeksov upravljanja družb. Obstajajo tudi različni programi za razvoj kariere žensk, ki npr. v Južni Afriki uvajajo poleg spolne tudi rasno zastopanost. Avstralija, ki je v primerjavi z letom 2017 dosegla rast za 5 odstotnih točk, pa je izdala priporočilo družbam, ki kotirajo na borzi, da oblikujejo in objavijo politike na področju raznolikosti v odborih ter prostovoljne vrednosti za zastopanost spolov v odborih. Tudi v Združenem kraljestvu so se kvot lotili na poseben način, saj jih niso določili zakonsko, temveč s preprostim pozivom 100 največjim družbam na londonski borzi. Izzvali so jih, naj do leta 2015 dosežejo 25-odstotno zastopanost žensk v odborih, kar jim je tudi uspelo. Leta 2016 je bilo objavljeno naslednje poročilo, ki poziva k 33 odstotkov zastopanosti žensk v odborih do leta 2020. In tako so zdaj pri približno 32 odstotkih. Raznolikost rahlo narašča tudi v odborih v Severni, Srednji in Južni Ameriki ter na Bližjem vzhodu, a številke še niso zadovoljive. Razloge lahko najdemo v neaktivni politiki in odsotnosti družbene akcije.

Kako bi se lahko problema lotili pri nas?

Kvote so najhitrejši in najpreprostejši način, s katerim se doseže določen cilj, vendar lahko prinesejo tudi slabe stvari, kot je zgolj zadoščanje zakonskemu in ne kvalitativnemu kriteriju. Barbara Žibert Kralj svetuje, da je bolj moder pristop ozaveščanje odločevalcev, sprememba kulture razmišljanja in drugi bolj mehki načini, katerih učinek pa se žal pokaže šele čez čas. »V poročilu evropske komisije iz leta 2019 na temo enakosti med ženskami in moškimi v EU je uvodoma zapisano, da so enakost med ženskami in moškimi na področju izobraževanja, ekonomskem odločanju in političnem odločanju ter ženska neodvisnost in enakost plačil ključne za evropsko prihodnost. Z navedenim se strinjam. Evropa na navedenih področjih dosega določeno stopnjo napredka, je pa ta prepočasen, kar velja tudi za Slovenijo. Majhno gospodarstvo oz. trg, kot je Slovenija, si ne more privoščiti, da ne bi izkoristili znanja in sposobnosti, ki jih ponuja druga polovica populacije,« še razloži.