Zelena revolucija, stoletje kasneje

Sajenje in uporabo je ustavil nov zakon, sprejet v ZDA leta 1937, ki je po obsežni javnomnenjski kampanji proti marihuani in z njeno demonizacijo prepovedal gojenje konoplje. Ameriški kongres je tedaj prepovedal tako gojenje (industrijske) konoplje kot uporabo tinkture marihuane, ki je bila dotlej pomembna sestavina v mnogo zdravilih. To sicer ni preprečilo Henriju Fordu, da ne bi leta 1941 predstavil prvega plastičnega avtomobila serijske proizvodnje, ki je bil izdelan iz kmetijsko pridelane plastike na osnovi konoplje in soje, kot odgovor ZDA na racionalizacijo uporabe železa, ki je bil v tistem obdobju rezerviran predvsem za potrebe ameriškega vojnega stroja. Tako je najbolj vsestransko uporabljena rastlina 19. stoletja in osnova vseh ključnih zdravil do iznajdbe aspirina postala prepovedana.

A nihče ni zadal tako močnega udarca medicinskemu in gospodarskemu potencialu kanabisa kot administracija ameriškega predsednika Nixona, ki je pooblastil državnega pravobranilca Johna Mitchella, da kanabis uvrsti v prvo kategorijo leta 1970 nastale uradne klasifikacije prepovedanih drog. Tako je kanabis pristal v družbi heroina in drugih najbolj nevarnih trdih drog, ki niso imele potenciala za medicinsko uporabo. Številni kritiki obsojajo Nixona, da je zaradi lastnih političnih potreb kanabis uporabil kot orodje za hkratni politični pritisk na protestnike proti vietnamski vojni in populacijo temnopoltih Američanov in tako onemogočil več desetletij medicinskih raziskav zdravilnih učinkov kanabisa.

Revolucionarno odkritje kanabinoidov in endokanabinoidnega sistema, ki uravnava delovanje vseh drugih organskih sistemov in procesov v telesu, v devetdesetih letih je obudilo medicinski interes ter pripeljalo do današnjega trenda samozdravljenja rakavih bolnikov s tinkturo kanabisa oziroma kanabinoidom CBD. Ravno po tem odkritju dvojice izraelskih raziskovalcev se je zgodil obrat v javnomnenjski in strokovni percepciji. Vse glasnejše in vse številčnejše pozitivne izkušnje so privedle do tega, da se je znova izostrila pozornost biomedicinske in farmacevtske industrije na začetku 21. stoletja. Še več, omogočile so razvoj danes najhitreje rastoče industrije v ZDA.

Shutterstock

Mnogo vlagateljem je hitro postalo jasno, da lahko premik več deset milijard evrov vredne svetovne industrije s črnega trga na zakonsko reguliran javni trg prinese eno večjih naložbenih priložnosti današnje generacije. Ocenjevati koristi izključno po finančni plati bi bilo kratkovidno, saj kanabis v širšem kontekstu prinaša mnogo okoljskih prednosti: tako kot že pred stoletjem se lahko uporablja za biogorivo na osnovi etanola in biomaso na osnovi metanola, zadnje raziskave celo kažejo, da lahko iz prsti odstrani težke kovine. Zaradi majhne vsebnosti lignina je kanabis prav tako idealen material za izdelavo papirja. Največji prispevek zelene rastline pa se skriva v zdravljenju rakavih obolenj in drugih hudih bolezni. Vse kaže, da je pomanjkanje ustrezne zakonodaje še zadnja večja ovira do preboja kanabisa v industrijo 21. stoletja. A tudi na tem področju se dogajajo dolgo pričakovane spremembe.

Po podatkih Bloomberga je 5. aprila letos zaživel prvi sklad ETF, ki vlaga v ameriška in kanadska mala podjetja, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s kanabisom. V prvem trgovalnem tednu je sklad pridobil 16 odstotkov vrednosti. Seveda pa vsaka visokodonosna naložba prinaša večja tveganja. V ZDA, podobno kot v Evropi, je kanabis na ravni zvezne zakonodaje še vedno prepovedan. Velik korak, potreben za rast nove industrije, je umik kanabisa iz prve kategorije prepovedanih substanc, kar bi omogočilo zakonsko neomejene možnosti raziskav in uporabe v medicinske namene. Kar je v ZDA seveda stvar politike administracije Donalda Trumpa, kjer pa obeti za zdaj niso najboljši, saj je državni pravobranilec Jeff Sessions napovedal možnost strožjega zveznega nadzora, vključno z zveznimi državami, kjer je že dovoljena medicinska ali rekreativna uporaba. Po drugi strani je Slovenija pred kratkim spremenila klasifikacijo in konopljo v celoti prestavila v drugo skupino prepovedanih substanc, kar dovoljuje njeno rabo v medicini, in tako posredno omogočila prihod raziskovalnih oddelkov svetovnih podjetij.

Kljub pomanjkanju ustrezne zakonodaje se trg kanabisa v svoji rasti ne ustavlja, kar najbolje ponazarja podatek, da se je tržna kapitalizacija podjetij iz indeksa BI Global Cannabis Competitive v enem letu podvojila z rastjo s 30 na 60 milijard dolarjev. Dobro poučenim vlagateljem so na voljo tudi naložbe v različne sklade zasebnega kapitala, ki vlagajo v raziskave in razvoj. Eden takšnih, Privateer Holdings, je pred kratkim družini Boba Marleyja plačal veliko vsoto v zameno za pravico do uporabe imena legendarnega glasbenika na svojih izdelkih. Na zahodnih trgih, predvsem v ZDA, analitiki zaznavajo vse večje povpraševanje po naložbah v podjetja, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s kanabisom.