Žeja po energijskih pijačah ne ugaša

V Sloveniji naj bi po ocenah raziskovalnega podjetja Euromonitor International vrednost trga z lanskih 15,1 milijona evrov letos zrasla na 16,1 milijona, prihodnje leto pa na 17,1 milijona evrov. Leta 2012 je v Sloveniji energijske pijače enkrat ali večkrat na teden uživalo dvanajst odstotkov moških in okrog osem odstotkov žensk.

David Pleše, slovenski triatlonec, je eden izmed tistih, ki energijske pijače uživa na svojih treningih in tekmovanjih. Videli smo ga, kako je kar med tekom spil redbul. Pleše včasih energijsko pijačo popije tudi med vožnjo ali pa kar tako. Zakaj? Ker sta mu všeč okus in vsebina, pravi. »Energijske pijače so ob dolgotrajnem naporu vedno ob meni, da me ohranijo v gibanju,« pojasnjuje. Za zdravje – zaradi vse več študij svarijo pred negativnimi učinki energijskih pijač predvsem pri mladostnikih –, pravi, ga ne skrbi, ker ve, kaj vsebuje: »Prav to je bistvo, da spijem redbul kar med tekom, ko telo potrebuje tekočino in energijo. Toliko bolj je to pomembno takrat, kadar so naše glikogenske rezerve porabljene, mi pa še želimo ohranjati svoje zmogljivosti na visoki ravni. Sem mnenja, da si več škode povzročimo, kadar telesu ne damo tistega, kar potrebuje v danem trenutku.« Včasih popije en redbul, na treningih in tekmovanjih več, odvisno od potrebe. Priznava, da ga popije kar precej, o natančni številki pa težko govori. A ni edini. Leta 2013 je v EU izmed 52.000 anketiranih kar 52 odstotkov odraslih in 41 odstotkov mladostnikov pri športnih aktivnostih pilo energijske pijače, so ugotovili z raziskavo Evropske agencije za varno hrano (Efsa).

Jože Suhadolnik

Na mesec popijejo tudi 4,5 litra

Ista študija kaže, da je v povprečju energijske pijače uživalo okoli 30 odstotkov odraslih, starih od 18 do 65 let, od tega 12 odstotkov redno – vsaj štiri- do petkrat na teden. Popili so 4,5 litra energijske pijače na mesec, pravi Efsa. Še bolj vzbuja skrb podatek, da je v 16 državah EU izmed 52.000 anketiranih, med katerimi je bilo tudi 5500 otrok, starih med tri in deset let, kar 18 odstotkov uživalo energijske pijače. Kar 16 odstotkov otrok je bilo od energijskih pijač celo odvisnih – popili so 0,95 litra na teden. Med mladostniki, starimi med deset in 18 let, je energijske pijače uživalo 68 odstotkov anketiranih, od tega jih je 12 odstotkov popilo v povprečju sedem litrov na mesec. Ugotovili so tudi, da je 56 odstotkov odraslih in 53 odstotkov mladostnikov energijske pijače mešalo z alkoholom. V Sloveniji, sodeč po raziskavi GFK iz leta 2012, nismo zaostajali za evropskim povprečjem. Enkrat ali večkrat na teden je energijske pijače uživalo okoli 12 odstotkov moških in osem odstotkov žensk. Kar dve tretjini mlajših od 20 let energijsko pijačo uživa vsaj enkrat na mesec, dobra tretjina pa enkrat na teden, so ugotovili.

Jože Suhadolnik

V petih letih 40-odstotna rast

Rast trga energijskih pijač je v zadnjih letih med največjimi v živilski industriji. Pri nas je na policah na voljo že vsaj 40 vrst energijskih pijač, po svetu pa skupaj več kot 500. Prva energijska pijača – redbul – se je pri nas pojavila v začetku 90. let, čeprav so pijačo v Avstriji začeli proizvajati že v drugi polovici 80. let. Idejo za redbul – mešanico kofeina, vitaminov, tavrina in drugih sestavin – je Avstrijec Dieter Mateschitz dobil na Tajskem, od koder energijske pijače pravzaprav izvirajo.

Zamisel za redbul – mešanico kofeina, vitaminov, tavrina in drugih sestavin – je Avstrijec Dieter Mateschitz dobil na Tajskem, od koder energijske pijače pravzaprav izvirajo.

Leta 2015 je svetovna prodaja energijskih pijač, ki so domnevni vir budnosti in energije, znašala 38,2 milijarde evrov, lani 47,7 milijarde evrov, do leta 2020 pa bo vredna kar 49,7 milijarde evrov, kar je 40-odstotna rast v primerjavi z letom 2015, napoveduje Euromonitor International. Njihov raziskovalec za pijače in tobak Georgij Grebinski je za Svet kapitala povedal, da je bilo lani v zahodni Evropi prodanih 1320 milijonov litrov energijskih pijač, v vzhodni Evropi pa le 480 milijonov litrov. Najbolj so energijskih pijač žejni Britanci, ki so popili kar 526 milijonov litrov. Sledijo Nemci s popitimi 276 milijoni litrov in Avstrijci z 80 milijoni litri. V vzhodni Evropi so nad energijskimi pijačami najbolj navdušeni Rusi, ki so lani popili 158 milijonov litrov, ter Poljaki in Madžari. Pitje energijskih pijač je ponekod tako popularno, da so že povsem nadomestile gazirane pijače. Ta trend se je pojavil predvsem zaradi padajoče cene energijskih pijač, ocenjuje Mathew Barry iz Euromonitorja International. Ker postajajo dostopne množicam, dosegajo nov segment potrošnikov.

Nov segment potrošnikov pa so energijske pijače dosegle z oglaševanjem in sponzorstvom športnikom. Monster, ki je imel v zadnjih nekaj letih velikansko rast, sponzorira Conorja McGregroja, borca mešanih borilnih veščin, ki tekmuje v UFC, profesionalnega skaterja Toma Schaara in motociklista Josha Brookesa. Tukaj sta še redbul, ki med drugimi sponzorira Plešeta, in rokstar, ki se za oglaševanje napitkov naslanjata na močne moške. V zadnjih dveh desetletjih se je strategija obrestovala. Energijske pijače uživa 34 odstotkov od 18- do 24-letnikov v ZDA.

Volt v Peruju poteptal redbul

Hektični čas od sodobnega potrošnika malodane kar zahteva, da si energijo zagotovi tudi z energijskimi pijačami. In mirno lahko rečemo, da je svetovni trg energijskih pijač usmerjal avstrijski redbul. Na trgih, na katerih ta dominira, so energijske pijače drage, zato si jih povprečen delavec ne more privoščiti. Tako je v državah v razvoju uživanje energijskih pijač še vedno precej nedostopno. V jugovzhodni Evropi najmanj energijskih pijač popijejo v Bosni in Hercegovini – le 0,9 milijona litra na leto – in v Makedoniji, kjer v prodaji na drobno na leto prodajo milijon litrov. Čedalje manj jih prodajo tudi v Litvi, ki je leta 2014 prepovedala prodajo energijskih pijač mladoletnim, zato se bo lanska poraba 1,6 milijona litrov do leta 2018 znižala na 1,4 milijona litrov. Z nekaj redkimi izjemami pa bo trg energijskih pijač v Evropi (vključno z Rusijo) še naprej rasel, ocenjuje Grebinski.

Monster je v zadnjih nekaj letih zaznal velikansko rast. Sponzorira Conorja McGregorja, borca mešanih borilnih veščin, ki tekmuje v UFC, motociklista Josha Brooksa ...

Na nekaterih trgih, na katerih prevladujejo dražji izdelki, lokalno okolje uspešno odgovori s cenejšimi, lokalnimi znamkami. V Peruju je med letoma 2011 in 2016 cena energijskih pijač, zahvaljujoč nizkocenovni energijski pijači volt, padla. In volt je redbul domala izrinil s trga. Uspeh pa ni odvisen le od lokalne znamke, ampak je volt v Peruju odkril tržno nišo – manj premožne, revne, tiste, ki nikoli niso kupovali energijskih pijač. Za svojo so jo vzeli delavci. Postal je ikonska pijača takstistov, ki se z njo prebijajo skozi naporen dan. Barry ugotavlja, da so najbolj zreli trgi za tovrstne motnje tisti, ki imajo hkrati omejeno izbiro proizvodov in zdravo potrošniško družbo.

Bodo energijske povozile gazirane?

Grebinski sicer pravi, da se rast trga energijskih pijač upočasnjuje, a bo do leta 2021 ta še vedno med hitreje rastočimi trgi brezalkoholnih pijač. Ocenjuje, da bo v zahodni Evropi glede na leto 2016 na letni ravni trg rasel za štiri odstotke, v vzhodni Evropi pa za šest odstotkov. »V vzhodni Evropi bo k rasti pripomogla stabilizacija odnosov med Rusi in Ukrajinci ter odraščanje trga,« pojasnjuje Grebinski. Poudarja tudi, da bodo energijske pijače po prodajnosti prehitele druge brezalkoholne pijače, predvsem na račun skrbi za zdravje – številni strokovnjaki namreč odsvetujejo pitje brezalkoholnih pijač z visoko vsebnostjo sladkorja. »Energijske pijače z nižjo vsebnostjo sladkorja so v očeh kupcev dobra alternativa gaziranim pijačam, katerih nakupovanje ali stagnira ali pa upada,« razlaga sogovornik, ki se ob tem sprašuje, kaj je glavni vzrok za to, glede na to, da tako energijske pijače kot gazirane vsebujejo umetne sestavine. Vendar, pravi Grebinski, »potrošniki energijskih pijač verjetno iščejo manj sladkorja in sočasno pričakujejo predvsem laboratorijsko-inženirsko visoko zmogljivo pijačo, ki prinaša, kar obljublja – energetsko poživitev«. Ni pa izključeno, da ne bodo davki na sladke pijače prizadeli tudi energijskih pijač. »Dodan davek na sladkor sicer najbrž ne bo vplival na nakupne in pivske navade višjega sloja, bi pa lahko bil problem za blagovne znamke, ki ciljajo na potrošnike z manj tanko denarnico, za katere bi že najmanjši dvig cene izdelka pomenil spremembo kupnih navad,« razmišlja.

David Pleše, triatlonec: Redbul spijem kar med tekom, ko telo potrebuje tekočino in energijo. Sem mnenja, da si več škode povzročimo, kadar telesu ne damo tistega, kar potrebuje v danem trenutku.

V Veliki Britaniji, kjer naj bi aprila prihodnje leto začel veljati davek na sladke brezalkoholne pijače, kar bo za seboj potegnilo višje cene, ocenjujejo, da bo poraba brezalkoholnih sladkih pijač upadla. Podjetje Mintel ocenjuje, da bo tudi 32 odstotkov Britancev, ki redno pijejo športne in energijske napitke, konzumacijo zaradi višjih cen zmanjšalo, 20 odstotkov naj bi jih prenehalo posegati po teh pijačah, 37 odstotkov pa pravi, da jih bodo uživali še naprej.

Da se morda nekaj kuha, lahko razberemo tudi iz poteze Coca Cole, ki je leta 2014 za 17-odstotni delež v Monsterju odštela 2,2 milijarde dolarjev. Je Coca Cola to storila, ker se zaveda, da ji proizvajalci energijskih pijač odžirajo tržni delež? Če ja, je enačbo, kako ostati na spremenljivem trgu, rešila pravilno.

Ko te »krila« ponesejo na drugo stran

Povpraševanje po energijskih pijačah ne usiha kljub opozorilom, da so te lahko nevarne. Na svetu obstaja kar nekaj primerov, ko so ljudje takoj po zaužitju energijskih pijač doživeli srčni zastoj. Nenavadno? Niti ne.

Takoj po zaužitju energijskih pijač so 24 ur spremljali srce in krvni tlak. Večkrat so opazili nepravilno bitje srca, česar pri zaužitju kave niso zaznali. Po zaužitju energijske pijače je krvni tlak narasel za pet točk, po užitju kave pa le za eno.

Ko te anekdote, o katerih pišejo tudi mediji, razlagam prijateljici, odvrne: »Mene so morali zaradi energijske pijače peljati v bolnišnico. V srednji šoli sem spila energijsko pijačo in kokakolo in padla v nezavest. Od takrat naprej se nisem dotaknila energijske pijače.« Številne mednarodne študije kažejo, da se na energijske pijače vsako telo odzove drugače. Nekateri jih brez večjih težav pijejo tudi v večjih količinah, za druge je lahko usodnih že nekaj požirkov. Da so energijske pijače lahko škodljive, so že lani opozorili študentje BIC Ljubljana, višje strokovne šole (program živilstvo in prehrana), ki so se analize energijskih pijač lotili, ko so izvedeli za dekle, ki je neposredno po zaužitju energijske pijače doživelo srčni zastoj. Podrobneje so analizirali energijske pijače in bili presenečeni nad njihovo potencialno nevarnostjo in kako nekritično jih pijejo predvsem otroci in mladostniki, so tedaj povedali na nacionalnem radiu. Prepričani so, da so ob tako nekritični uporabi in tako lahki dostopnosti energijske pijače v bistvu »droga tega tisočletja«. V sestavi različnih energijskih pijač ni izrazitih odstopanj, se pa razlikujejo v količini posameznih substanc. Ugotovili so tudi, da nekatere pijače vsebujejo cenena barvila in druge dodatke za privlačnejši okus in ogromno sladkorja, a da med »vsemi več kot 40 energijskimi pijačami, kolikor so jih našteli na našem trgu, načeloma ni velikih razlik«.

Jože Suhadolnik

Razbijajoče srce, povišan tlak

Študija, ki je bila letos aprila objavljena v ameriškem zborniku Journal of the American Heart Association, kaže, da zaužitje 9,5 decilitra energijske pijače negativno vpliva na krvni tlak in delovanje srca ter da so posledice veliko hujše od tistih, ki jih povzroči kofein. Proizvajalci energijskih pijač sicer trdijo, da so te enako varne kot kofein v kavi, vendar dokazov, ki bi pritrjevali tej tezi, ni. Raziskovalci namreč opažajo vse več obiskov bolnišnic po zaužitju energijskih pijač. Na ameriški upravi za hrano in zdravila (FDA) menijo, da do 400 mg kofeina ali pet skodelic kave ne škodi, vendar snovalci študije opozarjajo, da so dvomljive preostale sestavine v pijačah. Monster energy, redbul in 5-hour energy večinoma vsebujejo 113 gramov sladkorja, nekaj vitaminov B in energetsko mešanico tavrina in drugih sestavin, pravijo. Študijo so izvedli na 18 zdravih moških in ženskah. Ti so pili energijske pijače, za kontrolo pa še kavo. Takoj po zaužitju energijskih pijač so 24 ur spremljali srce (EKG) in krvni tlak. Večkrat so opazili nepravilno bitje srca, česar pri zaužitju kave niso zaznali. Po zaužitju energijske pijače je krvni tlak narasel za pet točk, po užitju kave pa le za eno. Prav tako je krvni tlak ostal povišan kar šest ur po pitju energijske pijače. Pravijo, da to ne vzbuja skrbi pri zdravih ljudeh, morajo pa biti pozorni predvsem ljudje z boleznimi srca. Opozorili so še, da so zaradi vpliva na srce že pred časom morali s prodajnih polic umakniti nekatere izdelke. Dr. Jennifer Harris z univerze Connecticut, ki sicer ni bila v raziskovalni ekipi, je za Reuters povedala, da »energijske pijače vsebujejo mešanico energetskih sestavin, večinoma stimulansov in drugih aditivov, izmed katerih tavrin in gvarana FDA ni potrdila kot varni sestavini«.

Jože Suhadolnik

V bližnji prihodnosti bi lahko prav zaradi vse več raziskav dočakali tudi prepoved prodaje energijskih pijač mladoletnikom, ki niso zanemarljiva kupna skupina. Litva je bila prva v Evropi, ki je to že storila v upanju, da ji bodo sledile druge države. Lani se ji je pridružila Latvija. Če se bo po njih zgledovala še katera država, bi sektor energijskih pijač gotovo začel imeti izgubo, saj so energijske pijače velikokrat povezane z mladino. A bo verjetno moralo preteči še veliko vode. Analitiki namreč že pogledujejo k trgom, ki bodo doživeli nov razcvet. To bodo najverjetneje trgi držav, kjer energijske pijače še niso stalnica, kjer še vedno prevladujejo (pre)visoke cene, majhna potrošnja in kjer je število različnih blagovnih znamk omejeno. Države, ki imajo vse te atribute, so, pravi Barry, Iran, Brazilija in Hrvaška. Svari pa, da transformacija trga energijskih pijač ni vnaprej določena in da je potrebna znamka ali več njih, ki bodo naslovile potencialne uživalce nizkokalorične energijske pijače.