Zdravnikom kratena pravica do dela

V največjem zasebnem diagnostičnem centru pri nas, Diagnostičnem centru Bled, ponujajo samoplačnikom storitve v ambulantah za gastroskopijo, ginekologijo, dermatologijo, urologijo, kardiologijo ... Ker zakon po novem veleva, da sme zdravnik pri drugem delodajalcu delati le osem ur na teden, se bodo v tem podjetju morali odločiti, katere dejavnosti bodo še izvajali. Da bi vse ambulante delovale kot doslej, zaradi omejitve števila ur, ki jih zdravniki smejo opraviti, ne bo mogoče. Zasebniki sicer zdravnika lahko zaposlijo za polni delovni čas, a to stroškovno ni učinkovito, saj vsako od navedenih dejavnosti običajno opravljajo enkrat na teden. Samoplačnikov namreč spet ni toliko, da bi pri vsakem specialistu zapolnili za 40 ur pregledov na teden.

Zakon pravi, da se nova koncesija lahko podeli le pod pogojem, da je v mreži javnozdravstvenih storitev še nezasedeno mesto. Ker te mreže ni, tudi koncesije pravnoformalno ne smejo biti podeljene.

»Nekatere dejavnosti, ki so v celoti plačljive, bomo opustili, katere, še ne vemo, odvisno bo od tega, kateri zdravniki se bodo odločili, da bodo osem ur delali za nas in kateri bodo delali za koga drugega, ki že ima koncesijo. V Sloveniji žal nimamo toliko specialistov za posamezne stroke, kot bi jih potrebovali, zdaj ko jim zakon omejuje dodatno delo, pa jih bo na voljo še manj,« pravi direktor Zvone Novina. »Recimo, da je do zdaj zdravnik poleg rednega delovnega časa v javnem zdravstvu delal še petnajst ur pri zasebniku. Po novem bo smel delati le dodatnih osem ur, in tako bo 50 bolnikov, kolikor jih je denimo obravnaval v preostalih sedmih urah, moralo nekam drugam. Ampak kam, če pa vemo, da so javni zavodi že zdaj močno obremenjeni in nimajo denarja za plačevanje nadur zdravnikom,« se sprašuje Novina, ki je prepričan, da se bodo zaradi novega zakona čakalne vrste še podaljšale.

Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki velja od decembra, prinaša omejitev popoldanskega dela zdravnikov v zasebnem zdravstvu, obvezno triletno zaposlitev zdravnikov v javnem sektorju, obvezne tri- do petletne izkušnje, če želijo voditi zasebno dejavnost, na novo ureja koncesije in registracijo vseh pravnih oseb v zdravstvu.

Pexels

Zakon v ustavni presoji

Zdravniška zbornica in tudi nekateri bolniki so že konec preteklega leta glasno opozarjali na posledice, ki jih bo imela novela zakona o zdravstveni dejavnosti, vendar niso zbrali dovolj podpisov za referendum. Sta pa združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov v imenu 1660 članov ter zdravniška zbornica novelo dala v ustavno presojo.

»Zakon določa, da naj bi se zdravstvena služba izvajala kot negospodarska dejavnost, uvaja stroge omejitev za delo zdravnikov pri drugih izvajalcih, takšne, ki ne veljajo nikjer drugje. Taka časovna omejitev ni v nobenem drugem predpisu za noben drug poklic. Če zdravnik dela več kot predpisanih osem ur, pa se to kaznuje kot prekršek,« nam je pojasnil odvetnik zbornice Peter Renčel.

Kazni do 50.000 evrov

Skoraj vse zasebne pravne osebe in celoten javnozdravstveni sektor se bodo morali prilagoditi novim razmeram, med drugim na novo registrirati dejavnost pri ministrstvu za zdravje. Za kršitelje so predvidene kazni do 50.000 evrov za pravno osebo, do 15.000 evrov za zasebnega zdravnika in do 5000 evrov za odgovorno osebo.

Zakon zdravnikom nalaga tudi, da javnemu zavodu, v katerem so redno zaposleni, vsak mesec poročajo, koliko ur, kateri dan in pri kom so opravljali dodatno delo.

Po Renčelovem mnenju je država z zakonom hotela zaščititi konkurenčni položaj javnih zavodov v odnosu do zasebnikov. »Javna zdravstvena podjetja so v letih 2014 in 2015 ustvarila 25 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki in seveda je državi kot lastnici javnih zavodov v interesu, da tako ostane še naprej. Z zakonom, ki omejuje konkurenco, ščiti lastna podjetja.«

V javnem zdravstvu prvi dan, k zasebniku po petih letih

»V javnem zdravstvu zdravnik, ki konča specializacijo družinske medicine, že prvi dan dela samostojno v svoji ambulanti. Ne razumem, zakaj mora, če želi odpreti zasebno, imeti pet let izkušenj. Če so pripravljavci zakona s tem hoteli preprečiti nekakovostno obravnavo bolnikov, bi se lahko domislili bolj izvirne rešitve in vpeljali boljša merila, kot je čas opravljanja dejavnosti. Dobro vemo, da nekateri zdravniki niti po desetih letih ne bodo dobro opravljali svojega dela. Bolj primerne bi bile komisije za preverjanje praktičnega znanja in uvedba nadzora nad pisanjem izvidom in delom s pacienti,« razmišlja Novina in se sprašuje, zakaj enako ne velja za odvetnike, tako da recimo »zakonov ne bi smeli pisati tisti, ki nimajo najmanj pet let izkušenj«.

Odgovorni nosilci

Spornih je še kar nekaj zakonskih določil. Tako zasebniki koncesionarji kot zasebniki morajo imeti po novem za vsako vrsto dejavnosti zaposlenega odgovornega nosilca dejavnosti. »Ministrstvo bi moralo sprejeti še podzakonski akt, v katerem bi opredelilo vse vrste dejavnosti in določilo, kateri so ustrezni odgovorni nosilci. Zdaj le predvidevamo, da za dermatološko ambulanto potrebujemo odgovornega nosilca dermatologa, toda za pravno učinkovanje določb je to treba urediti s podzakonskim aktom,« opozarja Renčel.

Če bo zdravnik poleg rednega delovnika delal več kot osem ur na teden, bo kaznovan. Kam bodo odšli bolniki?

Tudi javni zavodi bodo morali imeti zaposlene odgovorne nosilce. »Za dermatološko ambulanto je še enostavno, toda kam bodo nosilce dejavnosti umestiti v bolnišnicah, kjer je organizacijska struktura drugačna? Imajo strokovne direktorje, strokovne svete, vodje oddelkov, predstojnike oddelkov, zdaj bodo morali imeti še odgovorne nosilce dejavnosti,« se sprašuje Renčel. Odgovorni izvajalec je po zakonu odgovoren tudi za vse procese, ki spadajo sicer v menedžersko funkcijo: za primernost opreme, prostora, za kadrovsko politiko, za delovne procese. To pomeni, da če ekonomist ustanovi zasebno zdravstveno podjetje in zaposli dermatologa kot nosilca dejavnosti, ta zdravnik prevzema vsa poslovna tveganja, ne pa lastnik in direktor. »To, da je funkcija odgovornega nosilca zgolj navedena v zakonu, ni pa sistemsko na noben način vključena v zdravstvo, je zelo problematično. Nikjer ni pojasnjeno, kako naj bi bila funkcija nosilca odgovornosti v praksi videti,« dodaja Renčel, ki pričakuje, da bo ustavno sodišče zakonske določbe razveljavilo.

Pexels

Še daljše čakalne vrste

Če jih ne bo, bodo tudi po mnenju zbornice posledice zakona občutili ne le zasebniki, ampak tudi javni zavodi, ki bodo še bolj obremenjeni, čakalne vrste pa bodo še daljše. »Če zakon omeji število delovnih ur, s tem ne moremo skrajšati čakalnih vrst.« Za samo skrajševanje vrst bi ministrstvo najprej moralo postaviti mrežo javne zdravstvene službe, kar je določilo že v zakonu leta 1991, vendar ta še danes ni narejena. Nanjo pa je vezano podeljevanje koncesij. Po zakonu o zdravstveni dejavnosti naj bi se namreč koncesije podeljevale glede na potrebe po zdravnikih, ki bi bile navedene v tej mreži, a te, kot rečeno, sploh nimamo.

Zvone Novina: V javnem zdravstvu zdravnik, ki konča specializacijo družinske medicine, že prvi dan dela samostojno v svoji ambulanti. Ne razumem, zakaj mora, če hoče odpreti zasebno, imeti pet let izkušenj.

Tako zdaj nihče ne ve, v katerih javnih zavodih je zdravnikov premalo in kje preveč, v katere bolnišnice je treba vlagati, kateri programi so podhranjeni ... »Zakon pravi, da se nova koncesija lahko podeli le še pod pogojem, da je v mreži še nezasedeno mesto. Ker te mreže ni, tudi koncesije pravnoformalno ne smejo biti več podeljene,« opozarja Renčel. Ni edini. Tudi računsko sodišče v reviziji vsako leto zdravstveno ministrstvo opozarja na pomanjkanje javne zdravstvene mreže.

Lahko se torej zgodi, da bodo zaradi omenjenih sprememb nekatere zdravstvene organizacije, zasebne in tiste s koncesijo, ter zdravilišča zaprli svoja vrata oziroma posamezne specialistične ambulante. Pacienti, ki so doslej pri zasebnikih storitve plačevali zgolj iz svojega žepa, pa bodo morali oditi v javne zavode, zaradi česar se bodo tam vrste še podaljšale. Toda ker bolniki potrebujejo zdravnike, se bodo podjetja morda prilagodila tudi tako, da črke zakona preprosto ne bodo upoštevala, če ne, pa bržkone lahko pričakujemo daljše čakalne vrste tako v zasebnem kot javnem zdravstvu. Prav tako bo zaradi manj opravljenih pregledov pri zasebnikih plačanega manj davka od dobička, ki ga zasebniki ustvarjajo, povečalo se bo tudi tveganje za delo na črno in korupcijo. Kdaj bo ustavno sodišče presodilo o zakonu, še ni znano, do takrat pa zakon in kazni za kršitelje veljajo.

Ministrstvo za zdravje pojasnjuje:

»Zdravstvena dejavnost je regulirana v vseh evropskih državah, tudi dvojna praksa zdravnikov je predmet normativnega urejanja. Regulacija je nujna za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave.

Uvedba instituta odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti bo po mnenju zakonodajalca veliko prispevala h kakovosti in varnosti izvajanja zdravstvene dejavnost. Zdravniki bodo še naprej, enako kot do zdaj, s pridobljeno licenco po opravljeni specializaciji povsem samostojni pri opravljanju zdravniških zdravstvenih storitev, lahko bodo tudi vodje zdravstvenih timov. Ne bodo pa mogli, preden ne bodo pridobili zahtevanih delovnih izkušenj, odpreti samostojne zasebne zdravniške prakse ali biti odgovorni nosilec posamezne vrste zdravstvene dejavnosti v javnih zdravstvenih zavodih.

Zakon o zdravniški službi delovni čas zdravnikov izjemoma ureja zelo široko, saj zaradi narave dela dovoljuje delovni čas zdravnikov prek splošnih delovnopravnih omejitev nadurnega dela. Že prejšnji zakon je za delo pri drugem delodajalcu zahteval vnaprejšnje soglasje delodajalca. Novi zakon na novo določa le največji možni obseg takega dela, to je osem ur na teden, poleg redne zaposlitve. Omejitev obsega pogodbenega dela zdravstvenih delavcev pomeni zagotavljanje varnosti in kakovosti zdravstvene obravnave. Eden od namenov te omejitve je tudi omejitev prekrivanja javnega in zasebnega v zdravstvu, na kar opozarja tudi komisija za preprečevanje korupcije.«