Zaščita žvižgačev naj bi Evropi prinesla milijardne prihranke

V nasprotju s Kitajsko, kjer posamezniki, ki prijavijo korupcijo, nemalokrat tragično končajo, pa se Evropa podaja na drugačno pot. Z izjemno natančnimi pravili zdaj skoraj vsem subjektom nalaga vzpostavitev varne linije za žvižgače, državam članicam pa, da zagotovijo zaščito za žvižgače, ki so v odnosu do prijavitelja skoraj vedno v ekonomsko ranljivejšem položaju.

Od 5,8 do 9,6 milijarde evrov izgube naj bi beležili v EU zaradi korupcije pri javnem naročanju, izkrivljanja konkurence in nepoštenih praks, ki povečujejo stroške poslovanja ter kršijo interese vlagateljev in delničarjev. Vse to pa, kot navaja Evropska komisija, »na splošno zmanjšuje privlačnost naložb in ustvarja neenake konkurenčne pogoje za vsa podjetja v Evropi, kar otežuje pravilno delovanje notranjega trga«.

Da bi se temu v čim večji meri izognili, bodo morali glede na nova pravila Evropske unije subjekti tako zasebnega kot javnega sektorja vzpostaviti varne kanale za prijavo nepravilnosti, korupcije in goljufij, poleg tega pa vzpostaviti tudi jasne postopke poročanja o prijavah in obravnavi. Nacionalne države pa morajo zagotoviti preprečevanje povračilnih ukrepov in učinkovito zaščito za žvižgače. Za prenos regulative z uradnim imenom Regulativa o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije imajo dve leti časa.

Kdo mora vzpostaviti linijo za žvižgače?

»Prijavitelji se načeloma lažje odločajo za notranjo prijavo, kar kažejo tudi empirične študije. Notranja prijava je tudi najboljši način, da se informacije posredujejo osebam, ki bi lahko prispevale k hitri in učinkoviti rešitvi tveganj za javni interes,« navaja Evropska komisija. Zaradi tega bodo po navedbah omenjene direktive varne linije, kjer bodo prijavitelji lahko podajali anonimne prijave, morale vzpostaviti »vse družbe s 50 ali več zaposlenimi, ne glede na naravo njihovih dejavnosti, na podlagi njihove obveznosti obračunavanja DDV«.

Države članice lahko tudi od drugih podjetij zahtevajo, da v posebnih primerih vzpostavijo kanale za notranjo prijavo. Prijavitelji morajo imeti v primeru podjetij v zasebnem sektorju, ki ne zagotavljajo kanalov za notranjo prijavo, možnost neposredne prijave pristojnim organom po zunanji poti. Kanale za notranjo prijavo bodo z namenom spoštovanja pravil o javnem naročanju morali vzpostaviti vsi pravni subjekti na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Na področju lokalne samouprave bodo linijo morale vzpostaviti občine z več kot 10.000 prebivalci.

Kakšna mora biti linija?

Pod pogojem, da je zaupnost identitete prijavitelja zagotovljena, lahko vsaka organizacija določi, kakšno vrsto kanala za prijavo bo vzpostavila; pisne prijave, ki se lahko predložijo po pošti, v fizične predale za pritožbe ali prek spletne platforme, ali pa ustne prijave, ki se lahko podajo na dežurno telefonsko številko ali prek drugega sistema za pošiljanje glasovnih sporočil. »Na zahtevo prijavitelja bi morali ti kanali omogočati tudi osebna srečanja v razumnem časovnem roku,« navaja direktiva.

A ker je pričakovati, da notranji kanali ne bodo vedno učinkovali ali ne bodo dostopni vsem, ki so o nepravilnostih, korupciji in goljufijah obveščeni, morajo nacionalne zakonodaje poskrbeti, da bodo imeli prijavitelji tudi možnost zunanje prijave na vseh ravneh. Zunanje prijave so tako namenjene recimo zunanjim sodelavcem, poslovnim partnerjem in dobaviteljem ali pa za primere, ko prijavitelj upravičeno domneva, da so v korupcijo in goljufije vpleteni najvišji predstavniki podjetja in imajo zato nacionalni organi več pristojnosti za obravnavo kršitev od samega podjetja.

Zaščita žvižgačev

Kljub temu da podjetja v različnih sektorjih linije za žvižgače že imajo vzpostavljene, pa žal potencialne žvižgače strah pred povračilnimi ukrepi pogosto odvrača, da bi prijavili svoje pomisleke ali sume. Z direktivo se sedaj povečuje učinkovita zaščita žvižgačev pred povračilnimi ukrepi. Predvidene so kazenske, civilne ali upravne sankcije, ki jih bodo določile države same. Zaščita pa mora biti usmerjena v to, da se prijaviteljem, ki imajo utemeljen sum, ne sme odpovedati zaposlitve, ne sme se jih premestiti na nižje delovno mesto, jim zadržati napredovanja, znižati plače, spremeniti kraja opravljanja nalog, zadržati usposabljanja, jih ustrahovati ali jim razveljaviti licence idr. Prijaviteljem mora biti zagotovljena tudi pravna pomoč, njihova identiteta pa ne sme biti razkrita. Zaščita velja tudi za tiste posameznike, ki pomagajo žvižgačem, denimo posredniki, sodelavci, sorodniki ... Prijavitelje je po navedbah direktive treba obvestiti o napredku in rezultatih preiskave.

Države članice morajo med drugim zagotoviti, da imajo žvižgači brezplačen dostop do celovitih in neodvisnih informacij, nasvetov o dostopnih postopkih in pravnih sredstvih ter dostop do pravne pomoči v postopkih. Med pravnimi postopki lahko prijavitelji prejmejo tudi finančno in psihološko podporo.

Glede na navedbe direktive se pri obravnavi prijav ni mogoče sklicevati na pogodbe, kot so klavzule o lojalnosti ali sporazumi o zaupnosti in nerazkritju, da bi se prijaviteljem preprečila prijava ali odrekla zaščita. Prijavitelji ne bi smeli biti odgovorni na noben način – niti civilno, kazensko ali upravno niti v zvezi z zaposlitvijo. Varstvo pred odgovornostjo za prijavo ali razkritje informacij v skladu s to direktivo je zagotovljeno za informacije, za katere prijavitelj na podlagi utemeljenih razlogov meni, da so kršitve zakonodaje EU.
Imuniteta pred odgovornostjo velja za vse zakonito pridobljene dokumente. »To velja v primerih, ko razkrijejo vsebino dokumentov, do katerih so imeli zakonit dostop, pa tudi v primerih, ko so take dokumente kopirali ali jih odnesli iz prostorov organizacije, v kateri so zaposleni, ter tako kršili pogodbene ali druge klavzule, če so ti dokumenti v lasti zadevne organizacije. Enako velja za poslovne skrivnosti,« navaja direktiva.

Zlonamerne prijave in nadomestilo za škodo

Varstvo žvižgačev pa, kot navaja direktiva, »ne bi smelo biti zagotovljeno za nepotrebne informacije, ki jih je oseba razkrila brez utemeljenih razlogov«. V tej luči direktiva govori tudi o sankcijah za zlonamerne prijave, kjer preiskava dokaže, da je bilo razkritje zavestno napačno podano. »To je nujno, da se preprečijo nadaljnje zlonamerne prijave in ohrani verodostojnost sistema. A morajo biti te sankcije sorazmerne, da ne bi potencialnih žvižgačev odvračale od prijav,« navaja direktiva. Vsaki osebi, ki neposredno ali posredno utrpi škodo zaradi prijave ali javnega razkritja netočnih ali zavajajočih informacij, bi bilo treba še naprej zagotavljati zaščito in pravna sredstva, ki so ji na voljo v skladu s pravili splošnega prava. Kadar je bila taka netočna ali zavajajoča prijava (oz. javno razkritje) podana namerno in zavestno, bi morale biti osebe, ki jih prijava zadeva, upravičene do nadomestila v skladu z nacionalno zakonodajo.

»Nova pravila o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti po vsej EU bodo zaščitila tiste, ki tvegajo, da naredijo pravo stvar. Prijavitelji imajo pomembno vlogo v naših družbah, saj pomagajo pri odkrivanju in preprečevanju goljufij, korupcije, izogibanja davkom ali škode za okolje,« je v sporočilu za javnost ob sprejemu pravil v torek dejal prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans. Věra Jourová, evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov, pa je ob tem poudarila, da bodo nova pravila zaščitila poštene ljudi, ki tvegajo v korist odkrivanja nezakonitih praks, ki so v nasprotju z javnim interesom. »Prijavitelji nepravilnosti bodo zaščiteni pred povračilnimi ukrepi ali odpuščanjem. Sedaj spodbujamo države članice, da čim hitreje uvedejo ta obsežna pravila. Kot je poudarila tudi poročevalka v zadevi in poslanka iz vrst S&D Virginie Rozière, so nedavni škandali, kot so Luxleaks, panamski dokumenti in Football leaks, pomagali razkriti veliko negotovost, s katero se danes spopadajo žvižgači, ter pokazali, kako pomembna so njihova razkritja za zaznavanje in preprečevanje kršitev zakonodaje EU, ki škodujejo javnemu interesu in družbeni dobrobiti.

Kljub temu da so se evropski poslanci pred volitvami združili v skupnem boju proti koruptivnim in goljufivim dejanjem s pravili, ki bodo nudila zaščito vsem, ki se odločijo o nepravilnostih spregovoriti, pa bo šele prenos regulative v nacionalne zakonodaje članic pokazal, koliko bo koristi za javni interes tudi v praksi. Največji izziv bo, kot poudarja Andrijana Bergant z Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja, kako v podjetjih in drugih institucijah, kamor se bodo stekale prijave, zagotoviti pravilno obravnavo in preverbo prijav ter kako to obravnavo nadzorovati. O tem nova pravila namreč ne govorijo.