Zaradi bolniških odsotnosti izgubljenih 9.836.115 dni

Delavec, ki ne more dobiti dopusta ali je že vsega izkoristil, pri zdravniku potoži o hudih bolečinah v hrbtu. Ta mu predpiše bolniško, a delavec, namesto da bi počival, na domači kmetiji pripravi koline.
Fotografija: Jure Eržen
Odpri galerijo
Jure Eržen

Nekateri bolniško izkoristijo za potovanje v Združene države Amerike ali za podaljšan vikend v sosednji Hrvaški.

»Pri svojem delu smo se srečali že z vsemi mogočimi primeri zlorab bolniškega staleža, od krajših do daljših potovanj, opravljanja dela na črno, sezonskega dela na kmetiji,« pojasni Bernarda Škrabar, zasebna detektivka, ki po naročilu večinoma srednjih in velikih podjetij preverja upravičenost odsotnosti z dela. Podjetja, ki naročijo poizvedbo delavca, so skoraj vedno upravičeno sumničava, dokazi, ki jih zbere detektiv, pa so podlaga za odpoved delovnega razmerja. »Če gre bolan delavec v trgovino ali na pošto, to ni dovolj velik vzrok za odpoved, pa tudi če jo dobi, takšna kršitev na delovnem sodišču ne vzdrži. Problem so večje kršitve, ko delavec, ki je na bolniški, opravlja težja fizična dela za drugega delodajalca, za svojo lastno korist ali pa odpotuje daleč iz kraja bivanja,« razloži Škrabarjeva.

Tudi Evropska unija in OECD v skupnem poročilu o zdravju, objavljenem v sredo, Slovenijo izpostavljata zaradi velikega absentizma predvsem med starejšimi zaposlenimi. Starejši zaposleni so bili zaradi bolezni odsotni v enem letu kar 20 dni, medtem ko je bilo povprečje v opazovanih državah osem dni.

V Sloveniji smo leta 2015 zaradi bolniških odsotnosti izgubili 9.836.115 delovnih dni. V bolniškem staležu je bilo v povprečju vsak delovni dan približno 37.000 delavcev. Glede na število delovno aktivnega prebivalstva v letu 2015 to pomeni, da je bilo na dan 4,56 odstotka vseh zaposlenih na bolniški.

Začasna zadržanost od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja je leta 2015 trajala v povprečju 15,8 dneva, v breme delodajalca pa 7,8 dneva.

Zavod za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS) so tako nadomestila plače leta 2015 stala 246.071.636 evrov, kar je 9,1 odstotka več kot leta 2014. Za nadomestila plače med bolniškim staležem so v obdobju januar–avgust 2016 izplačali že 187,6 milijona evrov, kar je za 12,5 odstotka preseglo načrtovane odhodke za to obdobje. »Pričakujemo, da bodo izdatki za nadomestila plače v celotnem letu 2016 znašali 284 milijonov evrov in bodo 36,1 milijona evrov višji od prvotno načrtovanih predvsem zaradi večje obolevnosti zavarovanih oseb,« nam pojasni Damjan Kos z ZZZS.

Trend kaže rast izdatkov ZZZS (graf), vzroki pa so predvsem večje število prejemnikov plač, posledično tudi več začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni in poškodb, večje osnove za nadomestila, ki so posledica rasti plač, in večji odhodki zaradi nege otroka, zaradi več otrok v vrtcih, staranje delovne sile in posledično večja obolevnost aktivnega prebivalstva ter dolgotrajnejši postopki diagnosticiranja in zdravljenja ter s tem povezanih več obolelih zaposlenih in njihovih družinskih članov.

Po mnenju Petra Dularja, ki se ukvarja z anomalijami v podjetjih, se ta ne zavedajo dovolj poslovne škode, ki jim zaradi absentizma nastaja. Izgube v proizvajanju znašajo na svetovni ravni v organizacijah milijarde dolarjev vsako leto; da delo v organizaciji nemoteno teče, je treba odsotnega nadomestiti s prerazporeditvijo ali dodatno obremenitvijo prisotnih delavcev, kar lahko pripelje do njihove preobremenitve, to pa lahko vodi v novo odsotnost, slabšo kakovost dela in nezadovoljstvo. Med odsotnostjo delavec prejema ustrezno denarno nadomestilo, ki je strošek organizacije. Ne nazadnje pa odsotnost pomeni strošek za celotno družbo, ki solidarno plačuje bolniško odsotnost in druge socialne pravice odsotnega, zaradi tega je nižji BDP in je tudi manj prilivov v državni proračun.

Podjetja po Dularjevem mnenju problem rešujejo le s pomočjo detektivov oziroma s preverjanjem neupravičene odsotnosti, ne ukvarjajo pa se z vzroki. Dular pravi, da so ti v vodenju in delovni klimi pa tudi v okolju. »Ali se vzroki za absentizem okolju zdijo sprejemljivi? Ali se mojemu sosedu zdi čudno, da sem jaz na bolniški, ko greva na Šmarno goro? Ali je v vasi normalno, da grem v času bolniške odsotnosti obirat grozdje?« se sprašuje.

Jure Eržen
Jure Eržen

Nevarnost prezentizma

Problem pa niso le neupravičene odsotnosti, ampak tudi prisotnost na delovnem mestu v času bolezni, kar imenujemo prezentizem. V strahu pred izgubo službe zaradi ekonomske odvisnosti je to lahko še večji problem kot absentizem. »Če imate v službi človeka, ki hodi na delovno mesto bolan, s tem ogroža sebe in druge.« Na pogostost absentizma, ki je bil v Sloveniji leta 2015 največji v Koroški in Posavski regiji, vpliva tudi stopnja brezposelnosti. Velja, da je v krajih, kjer je ta visoka, manj odsotnosti z dela zaradi strahu pred izgubo delovnega mesta, a se to v Sloveniji glede na podatke ne dogaja. Vzrok je v tem, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), da je več odsotnosti tudi tam, kjer je več industrije, kjer ljudje opravljajo težko fizično, monotono delo za tekočim trakom. Dular doda še, da je v takih okoljih, kjer je več brezposelnosti, a tudi več odsotnosti, vzrok lahko tudi v organizacijskem uporu. To je oblika upora zaposlenih zaradi delovnih razmer, zaradi ravnanja z njimi, zaradi odnosa do njih, nezadovoljstva.

Je pa bilo v času finančne krize v Sloveniji manj odsotnosti z dela kot v letih prej. Leta 2005 je bilo po podatkih NIJZ bolniške odsotnosti 4,7 odstotka, v letih 2008, 2009, 2010 pa 4,2 odstotka. Leta 2015 se je glede na njihove podatke, ki se od ZZZS razlikujejo, ta delež zmanjšal na štiri odstotke. »Na zmanjšanje bolniške odsotnosti so zadnja leta vplivali negotovost na trgu dela, strah pred izgubo dela in tudi to, da v času velike brezposelnosti stalno delo laže obdržijo in dobijo bolj zdravi, ki so manj na bolniški. Delavci v prekarnih oblikah zaposlitve, ki jih je vedno več, v praksi skoraj nimajo možnosti bolniške odsotnosti,« pojasnjujeta Tatjana Kofol Bric in Blaženka Jeren iz NIJZ.

Jure Eržen
Jure Eržen

Strah in anksioznost

»Med gospodarsko krizo smo opazili, da je bolniška odsotnost bolj upadla v dejavnostih, kot so proizvodnja, trgovina, komercialne storitve, manj pa v javnem sektorju. Opazno je bilo tudi naraščanje bolniške odsotnosti zaradi nege družinskega člana. V času krize je bilo tako v ambulantah kot v statistiki opaziti povečanje števila diagnoz anksioznih motenj in reakcije na hud stres,« navajata sogovornici.

Prav na to opozarja tudi Dular. Po njegovem mnenju je v zadnjih letih največji vzrok za odsotnost z dela slabo vodenje v organizacijah. »Od menedžerjev se pričakuje, da bodo optimizirali podjetje in stroške, za kar pa so potrebne osebne lastnosti, ki jih pogosto pripisujemo organizacijskim psihopatom; da lahko odpuščaš ljudi in z njimi ravnaš tako, da ne upoštevaš njihovih čustev. Seveda niso vsi menedžerji organizacijski psihopati, veliko je odličnih, a mnogo je tudi takih, ki za dosego svojih ciljev ne izbirajo sredstev. To pa ima velik vpliv na razpoloženje v organizacijah in absentizem, saj se ljudje ne počutijo dobro, če morajo zatirati svoja čustva; blagajničarke in medicinske sestre na primer se morajo ves čas smehljati, čeprav niso prav nič zadovoljne. Odličen menedžer bo upošteval čustva svojih zaposlenih, saj se zaveda, da se človek, ki se čuti spoštovanega, bolje počuti na delovnem mestu in je manj odsoten z dela

Iz podatkov NIJZ o bolniškem staležu je razvidno, da od polletja 2015 narašča zadržanost od dela v breme ZZZS (pojasnilo v okvirčku), in sicer predvsem zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo poškodbe in zastrupitev zunaj dela, poškodbe in zastrupitve pri delu, rakasta obolenja, duševne in vedenjske motnje, bolezni živčevja in simptomatski znaki ter nenormalni klinični laboratorijski izvidi. Glede na starostno strukturo število izgubljenih delovnih dni najbolj narašča pri zavarovancih, starih nad 50 let – 62 odstotkov vsega porasta izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS, sledijo pa jim zavarovanci v starosti od 35 do 39 let s 15-odstotno rastjo.

Na ZZZS opažajo tudi, da starejši ljudje zaradi nižanja povprečne starostne pokojnine in vedno slabšega razmerja med pokojnino in plačo raje ostajajo v bolniškem staležu in prejemajo višje nadomestilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Kje je Slovenija?

Leta 2015 je bila v Sloveniji stopnja bolniškega staleža nižja kot v Belgiji, na Švedskem, Češkem, Slovaškem (nad pet odstotki) ter višja kot v državah, kjer znaša med 3,0 in 3,5 odstotka (Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Francija). Slovenija je nekje vmes, primerljiva z Madžarsko, Nizozemsko, Španijo idr. (med 3,5 in 4,0 odstotka). Zaradi odsotnosti uradnih podatkov so navedeni podatki iz posrednih virov in so zato manj zanesljivi. Kljub temu pa na ZZZS opozarjajo, da je v vseh evropskih državah razen v Bolgariji in Sloveniji bolniški stalež omejen na največ eno leto. Na dan 31. 12. 2015 je bilo namreč v Sloveniji 4589 ljudi, katerih bolniški stalež je bil daljši od enega leta. Prav to bi po mnenju ZZZS država morala zakonsko odpraviti in uvesti večje sankcije za zavarovance, ki zlorabljajo bolniški stalež, podjetja pa bi morala več aktivnosti nameniti za promocijo zdravja na delovnem mestu.

In še zanimivost; majhen delež odsotnosti z dela ima Gorenjska regija. Tamkajšnje proizvodno podjetje Goodyear Dunlop Sava Tires, kjer proizvodnja poteka 24 ur na dan, sedem dni v tednu in v povprečju približno 340 dni na leto, je leta 2015 doseglo 1,28 odstotka zdravstvenega absentizma, ta delež pa že od leta 2007 načrtno zmanjšujejo z brezplačnimi meritvami zdravstvenih indikatorjev in brezplačnimi športnimi aktivnostmi.

Več iz te teme:

Več iz rubrike

ikonomija

Zaradi nakita morda ne bo smel nastopiti na domači dirki

Krovna zveza Formule 1 je že pred časom zahtevala, da Hamilton zaradi varnosti odstrani del nakita, ki ga nosi - gre za uhan oziroma okrasni vijak v nosu.

ikonomija

H&M skrbi, da bomo zaradi podražitev manj zapravljali za oblačila

Družba H&M beleži rast dobička, koristi pa imajo od močnega okrevanja po pandemiji covida-19, ki je pred letom dni v tem času močno vplivala na poslovanje.

ikonomija

Nemški delodajalci in potrošniki so zaskrbljeni

Nemški raziskovalni inštitut GfK ugotavlja, da je razpoloženje nemških potrošnikov doseglo najnižjo raven od leta 1991, odkar merijo kazalnik zaupanja.

ikonomija

Virtualna resničnost je tu. Metaverzum je strašljiv!

Kaj je te teden novega na področju metaverzuma: med vodilnimi podjetji Adobe Inc.

Komentarji: