Zaposlovalcem polzijo iz rok vajeti trga dela

Stanje na slovenskem trgu dela se izboljšuje že nekaj časa. Natančneje od leta 2014, prvega leta, ko se je gospodarstvo resneje odbilo od kriznega dna. Tedaj se je število zaposlenih povečevalo predvsem v predelovalnih dejavnostih, in sicer zaradi krepitve tujega povpraševanja. Danes pa se po ugotovitvah Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) zaposlenost povečuje v večini dejavnosti zasebnega sektorja.

Temu pritrjujejo podatki Zavoda za zaposlovanje (ZRSZ), kjer pravijo, da je bilo letošnjega maja na trgu kar 12.492 prostih delovnih mest ali skoraj 45 odstotkov več kot istega meseca leto poprej. Trend je podoben pri analizi podatkov za prvih pet mesecev leta, v katerih je bilo 53.450 prostih delovnih mest, kar je 26,6 odstotka več kot leto poprej.

Na zavodu iščejo voznike, delavce, gostince …

Delodajalci iščejo nove moči na več področjih. V prvem četrtletju letos so bili najbolj aktivni v tržnih storitvah – zlasti v prometu, gostinstvu in trgovini – ter v predelovalnih dejavnostih, izstopajo pa tudi informacijske in komunikacijske dejavnosti. A to je pravzaprav nadaljevanje razvoja trendov iz preteklega leta, v katerem je bilo na primer za voznike težkih tovornjakov in vlačilcev razpisanih 4767 delovnih mest, približno tretjino več kot leta 2014. Delodajalci so iskali ob tem 4354 natakarjev (70,1 odstotka več) in 2340 kuharjev (45,4 odstotka več) pa 4714 delavcev preprostih del v predelovalnih dejavnostih, kar je skoraj 60 odstotkov več kot pred tremi leti. Za prav toliko se je povečalo število razpisanih delovnih mest za programerje računalniških aplikacij in razvijalce programske opreme, ki so jih delodajalci iskali skoraj 550.

Shutterstock

»Med poklici, v katerih je predvidenih največ zaposlitev, je veliko poklicev, ki so na slovenskem trgu dela že dlje časa deficitarni oziroma pri katerih so imeli delodajalci najpogosteje težave pri iskanju ustreznih kadrov,« pravijo v Umarju. Podatki analize Napovednik zaposlovanja, ki jo je v začetku leta izvedel ZRSZ, pa kažejo, da bodo delodajalci v naslednjih šestih mesecih najpogosteje iskali delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, prodajalce, varilce, orodjarje, zidarje, gradbenike, vojake, skladiščnike in uradnike za nabavo in prodajo, čistilce …

Na prvi pogled je torej na trgu veliko prostih delovnih mest, a največkrat ne gre za res dobro plačane poklice. Vendar to niti ne preseneča. Ko smo ZRSZ povprašali, kateri profil zaposlenih je najbolj iskan in tudi potencialno najbolje plačan, so namreč odgovorili: »Tega ne spremljamo, prav tako nimamo projekcij za prihodnja leta, saj sklepamo, da ta kader delodajalci iščejo brez zavoda za zaposlovanje«.

Dejstvo je, da mnogo delovnih mest ni objavljenih ne na zavodu za zaposlovanje, ne v tiskanih in ne v spletnih medijih oziroma portalih, zaradi česar se te zaposlitve izgubijo iz številnih statistik trga dela. Oglasov za zaposlitev na najbolje plačane in najbolj odgovorne položaje v podjetjih tako ne boste našli za straneh ZRSZ, kar pa ne pomeni, da jih podjetja ne iščejo, in to najaktivneje v zadnjih letih.

Umar: Ker se je povprečna plača v zadnjih treh letih zviševala, lahko ocenimo, da se zvišuje tako plača, ki jo ponujajo zaposlovalci, kot tudi plača, pri kateri so se posamezniki pripravljeni zaposliti.

»Ponudba odprtih delovnih mest se je gotovo zelo povečala; pri nas se je obseg projektov iskanja in selekcije glede na enako obdobje lani podvojil,« je poudarila Tina Novak Kač, direktorica prodaje za regijo Adriatik v »headhunting« agenciji Competo, kjer so specializirani za iskanje kadrov za vodstvena delovna mesta. V zadnjih dveh letih opravijo največ iskanj za strojne in elektroinženirje, za kadre v industriji IT, farmaciji ter v bančništvu in zavarovalništvu. Novak Kačeva v isti sapi doda: »Bitka na trgu dela se zaostruje.«

Iskalci zaposlitve so lahko izredno veseli podatka, da se povečuje število zaposlenih, katerih število je v prvem četrtletju letos prvič po letu 2010 preseglo mejo 800.000 in da se hkrati znižuje število brezposelnih, ki jih je bilo ob koncu junija »le« še 84.793, kar je 15.002 manj kot isti mesec lani. Trendi pomenijo za mnoge lahko napoved skorajšnje zaposlitve ali vsaj boljšo pogajalsko pozicijo. Delodajalci pa imajo lahko zaradi tega tudi težave.

»Dobre nove sodelavce je že zdaj izjemno težko dobiti. Po nekaterih profilih, kot so na primer programerji, specialisti za IT varnost, strojni in elektroinženirji, pa je pomanjkanje že akutno,« opozarja Novak Kačeva. Razlog za to se po njenem mnenju ne skriva zgolj v trenutnem stanju na trgu dela in v gospodarstvu, temveč v pomanjkanju stika med univerzami in gospodarstvom, zaradi česar je treba v mlade izjemno veliko vlagati že na začetku karierne poti. Kot enega od primerov je navedla pomanjkanje kompetenc na področju varnosti IT, kjer se seveda pričakuje strokovno znanje, a tudi veščine nastopanja, predstavljanja vsebin, razumljivega posredovanja informacij, čemur dajejo na tehničnih fakultetah še vedno premalo poudarka.

Shutterstock

Iskalci prevzemajo vodilno vlogo na trgu dela?

Kljub pomanjkanju izkušenj ali celo ustreznega znanja so iskalci zaposlitve čedalje bolj drzni zaradi razmer na trgu dela. »Mnogi potencialni zaposleni postavljajo pretirane zahteve, hočejo visoke plače, in to nemalokrat brez vsakršnih izkušenj,« je dejala že za Delo na primer Anka Brus, direktorica podjetja Agitavit Solutions. A takšne so trenutno zakonitosti v nekaterih segmentih trga dela, ki je razpet med silnice ponudbe in povpraševanja. »Nekaj podobnega smo videli že v letih 2007 in 2008,« ugotavlja Tina Novak Kač. Čeprav so se pričakovanja glede plač med krizo bistveno umirila, se počasi vračamo v predkrizna leta.

Tina Novak Kač: Ponudba odprtih delovnih mest se je gotovo zelo povečala; pri nas se je obseg projektov iskanja in selekcije podvojil glede na enako obdobje lani.

Vodilni kadri, zaposleni v sektorju IT, bančništvu in še kje, lahko torej iztržijo višje plače. Za koliko so se v povprečju povečevale zahteve po mesečni plači kandidatov za zaposlitev in za koliko finančno privlačnejše so ponudbe delodajalcev, pa ni znano. »Podatek o plači na sporočilu o prostem delovnem mestu ni obvezen, navede ga le manjši del delodajalcev, zato tega statistično ne spremljamo,« so v odgovorih zapisali na Zavodu za zaposlovanje in dodali, da prav tako ne zbirajo podatkov o pričakovani plači iskalcev zaposlitve. Pri Umarju na drugi strani ugotavljajo: »Ker se je povprečna plača v večini dejavnosti v zadnjih treh letih dvigovala, lahko ocenimo, da se zvišuje tako plača, ki jo ponujajo zaposlovalci, kot tudi plača, pri kateri so se posamezniki pripravljeni zaposliti.«

A pogajalska moč je relativna stvar in iskalci zaposlitve marsikdaj nimajo veliko vzvodov pri delodajalcih. Kljub nespornemu trendu padanja števila brezposelnih jih je v Sloveniji še vedno precej. »Kljub povečanemu povpraševanju po delavcih so iskalci zaposlitve še vedno previdni pri oblikovanju svojih zahtev glede plače, saj je lahko konkurenca za nekatera delovna mesta, glede na razmeroma visoko raven števila brezposelnih, še vedno precej velika,« poudarjajo pri Umarju.

Denar tudi ni vse. Predvsem mladi iskalci služb po oceni Novak Kačeve iščejo podjetja, ki jih prepoznajo kot osebnosti in vidijo njihov potencial. »Želijo si visoke stopnje fleksibilnosti, zaupanja, odgovornosti in občutek, da je njihovo delo cenjeno.« V preteklosti se je nemalokrat zgodilo, da so se morali po te odpraviti v tujino. Z višjo gospodarsko rastjo, ki prinaša krepitev poslovanja slovenskih podjetij in tudi njihovih vlaganj v kadre, pa lahko upamo, da ne bo več tako.