Zakaj se mladi odločajo za trgovanje s kriptovalutami in rudarjenje

Oto, ki ne želi biti imenovan s pravim imenom, je 26-letnik, ki je pustil redno službo in se posvetil kriptovalutam. »Potreboval sem izziv. Mlad sem, in ko si mlad, moraš poskusiti nove stvari,« razlaga svojo samostojno pot. Še preden je pred pol leta z dvema prijateljema ustanovil projekt Simple Miner, je moral odgovoriti na množico vprašanj domačih. »Stari starši ne razumejo, kaj počnem, in jim tudi ne poskušam več razložiti,« pravi v smehu. Oto se je torej podal v svet poklica prihodnosti. Tako lahko razberemo iz poročila Svetovnega gospodarskega foruma. Že leta 2016 so napovedali, da nas v prihodnosti čaka več kot 65 odstotkov poklicev, ki jih danes sploh še ne poznamo.

Nov poklic zahteva nov pristop

Takrat so rekli, da so poklici prihodnosti virtualni arhitekt, spletni trgovec z alternativnim denarjem, pogajalec pri reševanju ugrabljenih podatkov, prodajalec osebnosti in strokovnjak za 3D-tiskanje.

Rudarjenje v kriptosvetu je vroča stvar. Najbolj dojemljivi zanj so v revnejših državah, kjer 80 dolarjev na mesec pomeni tudi preživetje.

Po podatkih zavoda za zaposlovanje so bili lani pri nas najbolj iskani delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, vozniki težkega tovornjaka in vlačilca, prodajalci, varilci, orodjarji, čistilci, gospodinjski pomočniki, zidarji, varnostniki, komercialni zastopniki za prodajo in kuharji. A spletni trgovci z virtualnim denarjem bodo vse bolj iskani. In Slovenija, ki jo je zadnje leto zajela kriptoevforija, je na dobri poti, da z mladimi, ki gledajo naprej in srkajo novo tehnologijo, naredi preboj. Mlade v svet kriptovalut, pravijo nekateri analitiki, privablja lahek zaslužek z minimalnim vložkom.

Vendar ni tako preprosto. Čez noč se ne da obogateti, pravi Oto. Pred mesecem in pol je trojica, dva družboslovca in fizik, ki mu je bilo računalništvo položeno v zibelko, izdala betaverzijo programa, na začetku februarja bo na voljo končna različica. Ob lansiranju projekta so bili tako navdušeni, da so vsak dan gledali, koliko novih uporabnikov so dobili. Danes jih imajo 2500, večinoma iz Indije in Južne Amerike. Da bi se rudarjenje izplačalo, pa potrebujejo maso ljudi, pravi Oto. Nadeja se, da bo uporabnikov s končno verzijo še več. Trenutno pač tipajo po neznanem ozemlju, kako pridobiti čim več uporabnikov. »Facebook se ni obnesel, zato poskušamo drugače. Iščemo bazene, kjer bi lahko dobili čim več uporabnikov. Poskušali smo z Indijo in Venezuelo, dvema velikima trgoma. Idejo smo poskušali širiti tudi s pomočjo večjih blogerjev, a se ni najbolje izšlo. To je nov svet, zato je treba pristopiti drugače, ne slepo slediti že ustaljenim pristopom,« razlaga Oto. Posledično danes neutrudno vsak dan piše komentarje na youtubu, forumih ...

Pixabay

Slovenski program rudari za Monero

Sistem Simple Miner, s katerim uporabniki rudarijo, po Otovih besedah sloni na razmišljanju, kako ljudem čim bolj preprosto omogočiti rudarjenje. »V sistem jim ni treba nič vlagati,« pravi. »Program rudarjenja je brezplačen. Naložiš ga na računalnik, ki v ozadju ves čas rudari le virtualno valuto monera.« Priznava, da je težava v kriptosvetu, da vse transakcije še vedno temeljijo na bitcoinu. Monero so si izbrali, ker je najbolj preprosta za rudarjenje in ker je »najbolj zasebna in transakcije niso sledljive«. Mesečno lahko uporabnik v zameno za rudarjenje zasluži 80 evrov brez finančnega vložka. Res pa je, da potrebuje računalnik z zmogljivim procesorjem. »S tem ljudem prepuščamo dobiček. Nismo požrešni, želimo, da lahko vsak nekaj zasluži s tem. Za ljudi v Indiji in Afriki je 80 evrov mesečnega zaslužka lahko izredno veliko,« razlaga Oto. Med razloge, zakaj se mladi odločajo za rudarjenje, prišteva nedostopen delniški trg za mlade. »Z rudarjenjem lahko zaslužiš nekaj denarja in ga morda nekoč pretopiš tudi v delnice,« razmišlja. S projektom trojica slovenskih mladeničev še ni obogatela, to niti ni namen, doda. »Te stvari se odvijajo počasi. Lahko pa z zaslužkom plačujem račune in delam, kar me veseli,« razlaga Oto.

Povpraševanje tudi po učenja željnih

Če se vrnemo k izhodiščni tezi o poklicih prihodnosti, je iskanje strokovnjakov v kriposvetu podobno zlati mrzlici.

V prvi polovici lanskega leta je bilo v kriptovalute vloženega več denarja kot v vsa zagonska podjetja v letu 2016. Sočasno je eksponentno naraslo povpraševanje po strokovnjakih nove ekonomije.

V prvi polovici minulega leta je bilo v kriptovalute vloženega več denarja kot v vsa zagonska podjetja v letu 2016, pravi poročilo investicijske platforme AngelList. Sočasno je eksponentno naraslo povpraševanje po strokovnjakih nove ekonomije. »Podjetja, ki se ukvarjajo s kriptovalutami, rastejo hitreje in v večjem številu, zberejo več denarja in potrebujejo talente na tem področju. Število prostih delovnih mest v kriptosvetu se je v prvi polovici minulega leta podvojilo,« pišejo v poročilu. Bum v kriptosvetu pojasnjujejo s tremi razlogi: plače za netehnična in tehnična delovna mesta v kriptosvetu so za 10 do 20 odstotkov višje kot v industriji, kriptopodjetja omogočajo prilagodljiv urnik in tudi delo od doma, poleg tega svojim zaposlenim ponujajo kriptovalute kot delniške opcije. Lani je bilo na AngelList na voljo več kot 2500 tehničnih delovnih mest in več kot 1000 netehničnih. Pozitivno je tudi, da podjetja ne iščejo le izkušenih, ampak predvsem mlade, ki se želijo učiti.

Najstniški milijonar prodaja znanje

Eddy Zillan je bil star 16 let, ko je začel investirati v bitcoin.

Nova tehnologija prinaša nova delovna mesta. poklici prihodnosti so virtualni arhitekt, spletni trgovec z alternativnim denarjem, pogajalec ob reševanju ugrabljenih podatkov, prodajalec osebnosti in strokovnjak za 3D-tiskanje.

V dveh letih mu je trgovanje z različnimi kriptovalutami navrglo okoli milijon dolarjev. Najstnik iz Ohia je zajahal val kriptovalut v pravem času. Prvi bitcoin je leta 2015 kupil za 214 dolarjev. »Najprej sem investiral 1000 dolarjev prihrankov, s katerimi sem se igral,« je povedal za britanski časnik Telegraph. »Potem sem vložil še 5000 dolarjev in nadaljnjih 6000, ki sem jih zaslužil s poletnim delom leta 2012.« Spomni se, da takrat na youtubu ni bilo nič o bitcoinih in kriptovalutah, tako se je moral o vsem poučiti sam. »Bral sem knjige, intervjuje, članke, tehnične analize, spraševal traderje, delal analizo trga,« se spominja. To znanje je nato uspešno zapakiral v svetovalnem podjetju, ki ga je ustanovil. Ne reče, da ni bilo padcev – en dan je lahko zaslužil 150.000, že drugi dan pa 100.000 izgubil. »Veliko sem se naučil iz napak,« je dejal Zillan, ki je lani unovčil vse bitcoine, danes pa trguje le z rivalsko kriptovaluto ethereum.

Pixabay

V kriptosklad bo mogoče vlagati tudi evre

V svet kriptovalut se podaja tudi Matjaž Rakovec, nekdanji prvi mož Zavarovalnice Triglav.

Pixabay

V teh dneh bo ustanovil sklad Global Blockchain Assests, kamor bodo lahko posamezniki investirali denar. Na trgu je namreč veliko povpraševanje, čeprav marsikomu ni povsem znana tehnologija kriptosveta in marsikdo ne razume pojmov, kot so wallet, hodl, exchange. »Priča smo neverjetnemu tehnološkemu razvoju ter posledično disruptivnim modelom, ki bodo v bližnji prihodnosti prisotni na vseh ravneh sodobne družbe. Ustrezna infrastruktura je ključ za nadaljnji razvoj,« opaža Rakovec. Prepričan je, da obdobje, v katerem živimo, odpira nove razsežnosti in priložnosti za investicije. »Tehnologija veriženja podatkovnih blokov nam omogoča nove rešitve, ki jih stara ekonomija ni več zmogla reševati ali pa je bila okorna, brez doseganja želenih rezultatov, skratka zastarela. Odgovore na to nam ponuja tudi InsurePal, ki odpravlja glavne anomalije zavarovalništva korektnih in poštenih zavarovancev, ki so zaradi nekorektnih in slabih zavarovancev do zdaj morali plačevati večje premije,« razlaga. Sklad, ki ga ustanavljajo, bo temeljil na platformi Iconomi, ki je plod slovenskega znanja in je ločena od projekta InsurePal. Delovati naj bi začel do konca leta. Pravi, da pospešeno razvija tudi rešitev za vplačevanje v sklad z denarjem, torej z evri, ne samo z bitcoini in drugimi kriptovalutami, kar je v preteklosti odgnalo marsikaterega investitorja. »Sklad predstavlja orodje in infrastrukturo z namenom, da oblikujemo rešitve za vse večje potrebe investitorjev. S tem omogočamo in postavljamo mehanizem za denarni tok, ki bo poganjal različne projekte, ki ponujajo vedno bolj učinkovite rešitve za sodobno družbo, ne le ekonomijo,« pojasnjuje Rakovec.

Dobri časi za milenijce

Tom Lee, nekdanji strateg banke JP Morgan, je za ameriško televizijo CNBC dejal, da se kriptosvetu in mladim v njem obetajo dobri časi: »Povprečen milenijec je danes star 25 let. Babyboomerji so imeli 25 let leta 1982. Kaj se je zgodilo od leta 1982 do največje populacije boomov, kar je bilo leta 99? S&P 500 (Standar&Poor 500). Milenijce zanimajo digitalno poslovanje, družabni mediji in bitcoin.« Lee, ki je leta 2014 soustanovil Fundstart, predvideva, da milenijci vrhunca ne bodo dosegli pred letom 2040. Prepričan je tudi, da bo bitcoin do leta 2022 vreden 25.000 dolarjev. In četudi se v kriptosvetu pojavlja konkurenca, Oto meni, da še nismo prepozni, da se podamo na ta vlak. Poleg bitcoina obstaja še dva tisoč kriptovalut, med njimi tudi riple, ethereum. »Treba je le slediti,« razlaga Oto. In če se vse izjalovi? »Nič zato. Mladi smo, in če nam spodleti, se bomo lotili nečesa novega,« je optimističen Oto.