Zakaj potrebujete robotskega hišnega ljubljenčka?

Z razvojem biometrike, avtonomnih vozil in digitalnih pomočnikov večina misli, da živimo v dobi umetne inteligence. V resnici je to le začetek. Pot do umetne inteligence, ki bo enaka človeku, je še dolga, vendar to pot podjetja že nekaj časa tlakujejo – z velikimi podatki, strojnim učenjem in umetno inteligenco.
Fotografija: Bostondynamics
Odpri galerijo
Bostondynamics

Jeremy White, tehnološki strokovnjak in izvršni direktor revije Wired UK, je tipičen Anglež, ki obožuje čaj. Z navdušenjem je kupil pametni električni grelnik za vodo, upajoč, da ga bo po končanem delovnem dnevu doma čakala ogreta voda. Toda to se ni zgodilo. Pametni grelnik ni tako pameten, da bi ga lahko upravljal na daljavo, čeprav ga tako opisujejo, je White cinično pripomnil. Koliko pametnih stvari dejansko deluje?

Kje je zdrava pamet?

Samsungov pametni hladilnik vam bo povedal, kateri izdelki so tik pred iztekom roka. To vam lahko pove tudi pametna kamera Fridge Cam londonskega podjetja Smarter. Opozori vas lahko tudi, kdaj vam bo zmanjkalo nekega živila. Na trgu so tudi drugi dodatki, ki jih sicer ne potrebujemo, če uporabljamo zdravo pamet, kot so aplikacije, ki vam povedo, da je vaše mleko skisano (če tega niste ugotovili, ko ste ga povohali ali okusili), ali da so jajca zanič.

Kaj se zgodi, če ignoriramo napredek?

Kupite lahko tudi spletno aplikacijo za pralni stroj, ki vam prek pametnega telefona sporoči le, da je vaše perilo oprano, ne morete pa prek nje zagnati pralnega stroja. Ampak zakaj še nimamo stanovanja, v katerem bi se lahko pogovarjali s pečico ali hladilnikom? Ker se sektor – to delata tudi Google in Apple – dogovarja o standardizaciji, a se ne morejo dogovoriti. Nabora »neumnih« pametnih predmetov še ni konec. Ustanovitelj Amazona Jeff Bezos se v videoposnetku igra s pametno prtljago, ki mu sledi. Bi jo kupili? Še korak dlje so šli v Boston Roboticsu. Konec leta bodo dali na tržišče robotskega psa. »Zakaj bi potrebovali robotskega psa, ne vem, pa vendar,« je bil ciničen White.

Mnogi dosežki napredne tehnologije so vse prej kot neumni. Podjetje Oxford Nanopore Technologies je razvilo prvi in ​​edini DNK-sekvenčnik na svetu, Minion. Poceni naprava je zasnovana tako, da vsakomur omogoča enostavne biološke analize, bodisi v znanstvenih raziskavah in izobraževanju bodisi v vrsti aplikacij v realnem svetu, kot so nadzor bolezni ali patogenov, spremljanje okolja, mikrobiologija … »Še posebej je koristen za epileptike, saj jih opozarja, kdaj bo sledil napad, in je 99-odstotno zanesljiv,« je tehnološko dognanje komentiral White.

Googlova družba Deep Mind je razvila umetno inteligenco, ki se je naučila hoditi, teči, skočiti in vzpenjati po stopnicah brez predhodnih navodil. Tega se je naučila sama. Na spletni strani lahko tudi gledate to globoko učenje. »To nam daje vpogled v nove informacije, ki jih prej nismo vedeli,« je tehnološki napredek komentiral White.

Bostondynamics
Bostondynamics

 

Ste se že pogovarjali z umetno inteligenco?

Pomembna sfera napredne tehnologije je prepoznava govora. Na youtubu je mogoče najti posnetek pogovora med stranko, ki se želi naročiti k frizerju, in umetno inteligenco. Vendar oseba na drugi strani ne ve, da se ne pogovarja s človekom. »To je malce strašljivo, a hkrati neverjetno, kako daleč je prišel razvoj,« je poudaril White. Pred kratkim je Samsung kupil Viv, asistentsko umetno inteligenco, ki so jo ustvarili isti veleumi kot Siri. Viv uporablja kompleksnejši sistem, ki lahko odgovarja na kompleksna vprašanja. Menda celoten sistem deluje, ampak še ni na trgu. Viv namreč govori v angleščini, Samsung, ki je korejsko podjetje, pa si želi, da bi to delovalo povsod. Obstajajo tudi sistemi umetne inteligence, ki uporabljajo satelitske podatke – od cen nafte do obleganosti nakupovalnih središč. Podjetje JC Penny je zaradi takih podatkov zaprlo 230 trgovin. Podjetje Yoox je naredilo umetno inteligenco osebnega stilista. Yoox cilja na ljudi, ki na leto porabijo za oblačila več kot 70.000 dolarjev. Čeprav je takih le 2 odstotka, to za podjetje pomeni 40 odstotkov dobička. V Aziji lahko prek aplikacije WeChat naročiš prevoz Uber, poslušaš glasbo, se prijaviš za bančno posojilo, plačuješ v restavracijah, kitajska banka Bank of China pa to aplikacijo, ki jo poganja umetna inteligenca, uporablja za pogovor s strankami.

Vendar vsa podjetja, ki drvijo v prepoznavanje govora, ne vedo, kaj s tem. In incident, ko je Alexa preslišala pogovor nekega para in ga poslala njunim prijateljem, o katerih sta se pogovarjala, ni pozitivna popotnica.

Tržna vrednost podatkov

Neverjetno je, s kakšno hitrostjo se razvija tehnologija. Še leta 1995 nič ni delovalo in je bila umetna inteligenca velik polom, leta 2017 pa je IBM naznanil, da danes parira človeku. Podjetja se prilagajajo novi kulturi. Ampak umetna inteligenca za uspešno delovanje potrebuje podatke. Zaradi interneta stvari jih je na voljo več kot dovolj.

Umetna inteligenca je pomembna komponenta konkurenčne prednosti. Podjetja, ki jo ignorirajo, bodo zaostala, tista, ki jo izkoriščajo, bodo prosperirala.

Kako pomembni so podatki v sodobnem času, pričajo tudi podatki vrednosti podjetij. Pred desetimi leti so bila najbolj vredna podjetja na svetu iz naftne industrije, danes so jih prehiteli Apple, Alphabet, Microsoft, Amazon, Tencent Holdings, Alibaba Group, Facebook. Podjetja, ki jih poganjajo podatki.
Jeremy White je na konferenci Sap na Brdu pri Kranju opomnil, da danes na dan ustvarimo toliko podatkov, kolikor smo jih leta 2003 v dveh dneh. Zdaj namreč vsakih 10 minut ustvarimo 5 milijard gigabajtov podatkov. Do leta 2025 naj bi količino podatkov početverili. »To je ogromno, zahvalimo pa se lahko internetu stvari. Kar 50 odstotkov vodilnih podjetij ima ogromno podatkov, kar je strateško,« je poudaril. Kakšna bo prihodnost in ali investitorji sploh vedo, koliko podatkov imajo in kaj lahko naredijo z njimi?

Bostondynamics
Bostondynamics

 

Angela Merkel bi podatke obdavčila

Junija je kanclerka Angela Merkel na berlinskem forumu Global Solutions dejala, da tehtajo možnosti, kako obdavčiti podatke. »Obdavčitev podatkov, zlasti potrošnikovih, bo po mojem mnenju bistvena za zagotovitev poštenega sveta,« je dejala. Dejansko želi obdavčiti velike, večinoma ameriške informacijskotehnološke družbe, kot sta Facebook ali Google, ki služijo denar s podatki. S tem se je od lanskega leta ukvarjala tudi evropska komisija, ki je pripravila zakonodajni predlog, kako pravičneje obdavčiti podjetja iz digitalnega gospodarstva. Evropski uradniki ocenjujejo, da digitalna podjetja plačajo povprečni efektivni davek v višini 9,5 odstotka v primerjavi s tradicionalnimi podjetji, ki povprečno plačajo 23,3 odstotka. Nov davek bi najprej doletel digitalna podjetja, ki glavne dobičke kujejo z brskanjem, družbenimi omrežji, prodajanjem oglasnega prostora ali zbranih podatkov o uporabnikih ter kot ponudniki spletnih tržnic. Tovrstni 3-odstotni davek od prometa nameravajo uvesti za vsa podjetja, ki na globalni ravni ustvarijo vsaj 750 milijonov evrov prihodkov, v državah EU pa vsaj 50 milijonov. Ocenjujejo, da bi lahko na leto pobrali za 5 milijard evrov davkov, s čimer bi uravnotežili davčno nesorazmerje med digitalnimi in tradicionalnimi podjetji.

Številni dosežki napredne tehnologije so vse prej kot neumni.

Toda v eksploziji podatkov je treba te tudi razumeti. Sami podatki ne pomenijo nič. Zato bo napredek interneta stvari zagotovo ustvaril impresivno tržno vrednost. Po nekaterih analizah bi lahko bil trg interneta stvari do leta 2022 vreden 883,55 milijarde dolarjev ali pa 724,2 milijarde ameriških dolarjev do leta 2023. Največji trg naj bi bila Azija.

Bostondynamics
Bostondynamics

 

Znatni prihranki v industriji

Zanimivo je tudi, kot je povedal White, da se od začetne potrošniške faze interneta stvari premikamo v industrializiran internet stvari. Torej stran od skoraj smešnih z internetom povezanih stranišč, grelnikov vode, pametnih hladilnikov in poslovnih aplikacij. Komunikacije med napravami omogočajo podjetjem, kot so Mitie, Yoox in Rolls-Royce, predvideti napake in jih odpraviti, še preden se pojavijo, s čimer prihranijo znatne vsote denarja in izboljšajo izkušnje s strankami, kar ustvarja vrednost za podjetja v obliki povečanja proizvodnje in učinkovitosti.

Kaj se zgodi, če ignoriramo napredek?

Leta 1993 je imelo ameriško telekomunikacijsko podjetje AT&T vse pripravljeno za stacionarne telefone. Revija Fortune jih je leta 2004 vprašala, ali bo skype težava. Odvrnili so, da ne, kar ni res. Približno leto pozneje je televizijske operaterje in kinematografe časnik New York Times spraševal, ali jim bo Netflix odvzel posel. Spet je večina zatrdila, da ne. Samo poglejte, kako je do danes obogatel Netflix. »Umetna inteligenca je pomembna komponenta konkurenčne prednosti. Podjetja, ki jo ignorirajo, bodo zaostala, tista, ki jo izkoriščajo, bodo prosperirala,« je prepričan White.

Je pa sogovornik glede napredne tehnologije in umetne inteligence optimističen: »Razumem, da se veliko ljudi boji radikalno nove tehnologije, ker spreminja način življenja in družbo. Ampak videti je treba priložnosti, ki jih ponuja. Verjamem, da se približujemo svetu, v katerem bo umetna inteligenca preprečila našo bolezen, še preden se bodo pojavili prvi znaki. Vsekakor bodo na tej poti tudi motnje, pot ne bo lahka. Nekatera delovna mesta bodo izginila, a nastala bodo nova. Ljudje bodo delali v drugačnih industrijah.« White ni oporekal temu, da bo morda vse drugače, a to je cena napredka. »Verjetno je ljudi bilo strah na prehodu prejšnje industrijske revolucije, ampak tega se ne da preprečiti.«

Več iz rubrike

Komentarji: