Zakaj Intel zaposluje družboslovce?

Genevieve Bell je antropologinja pri Intelu, ki je zadnja leta vse več kot le izdelovalec čipov. Bellova v Intelu, največjem svetovnem proizvajalcu polprevodnikov, je direktorica raziskav uporabniških izkušenj pri Intel Labs, raziskovalni družbi podjetja. V njem dela okoli sto družboslovcev in oblikovalcev, ki potujejo po svetu in opazujejo, kako ljudje uporabljajo tehnologijo v svojih domovih in v javnosti. Ugotovitve ekipe pomagajo podjetje obveščati o procesu razvoja izdelka, pogosto pa ugotovitve z Intelom delijo tudi proizvajalci prenosnih računalnikov, avtomobilov in druga podjetja, ki v svoje izdelke vdelujejo Intelove procesorje, je pisal New York Times.
Rajko Muršič, etnolog in kulturni antropolog z ljubljanske filozofske fakultete, dodaja, da je Intel vodilni zaposlovalec antropologov: »Na Irskem imajo raziskovalni center, kjer so zaposlili okoli 20 antropologov, in ti se ne ukvarjajo s čipi prihodnosti, ki jih izdeluje Intel, ampak jih zanima uporaba teh čipov za specifične starostne skupine v bližnji prihodnosti in danes. Predvsem za starostnike in zdravstvo.« Dodaja, da obstajajo neskončne možnosti povezovanja med gospodarstvom in družboslovci: »Ne moreš razviti proizvoda za trg, ne da bi preveril, ali ga bodo ljudje sploh znali in zmogli uporabljati. Tega ne moreš narediti s tehnologi, ampak z družboslovci.«
Dokaz povedanega so plodne rešitve nekaterih največjih podjetij na svetu. Anna Kirah, antropologinja in psihologinja, ki je že v 90. letih sodelovala z Microsoftom in Boeingom, je že pred časom v intervjuju za Svet Kapitala povedala, da so antropologi nujni v visokotehnoloških podjetjih. Če ne bi proizvajalec fotokopirnih strojev Xerox leta 1979 zaposlil antropologinje Lucy Suchman, da bi fotokopirni stroj poenostavili, danes ne bi pritiskali na veliki zeleni gumb. Suchumanova se ga ni domislila sama, ampak je nastal v sodelovanju z inženirji, družboslovci in uporabniki. In če Boeing ne bi ob oblikovanju novega letala 787 Dreamliner najel Kirahove, bi verjetno težje dosegli prtljažne lopute v letalu. Sodelovala je tudi pri razvoju operacijskega sistema windows XP, kjer je preverjala, kako ljudje nameščajo windows na računalnik. Kirahova, zdaj vodja uporabniške izkušnje v norveškem proizvajalcu programske opreme Making Waves, v središče postavlja inovacije in uporabniško izkušnjo, usmerjeno k ljudem. Sledi pomembnosti vključevanja uporabnikov v proces priprave storitev in izdelkov.

Z rešitvami bliže kupcem

Sodelovanje z družboslovci je ključno tudi pri Intelu. Pred nekaj leti je na primer ekipa Genevieve Bell intervjuvala starše na Kitajskem, ki so domače računalnike videli kot distrakcijo otrok od pisanja domačih nalog. Intel je leta 2014 razvil prototip »China Home Learning PC« s ključem, ki ga starši lahko aktivirajo, da svojim otrokom preprečijo igranje spletnih iger v času domače naloge. V zadnjih nekaj letih so se v Intelu osredotočili na sisteme za prepoznavanje glasu in sledilce, saj so si jih kupci želeli. Pravzaprav Intel prehaja v vse bolj osebno računalništvo. Intel, ki je dolgo vladal na področju procesorjev prenosnih računalnikov, je presenetljivo počasi priznaval rastoči trg za čipe za pametne telefone, čeprav je Bellova z ekipo med drugim napovedala mobilni trend že na začetku, je za New York Times povedala Diane M. Bryant, generalna direktorica Intelove skupine podatkovnih centrov, »vendar Intel takrat temu ni dal prednosti«. Čeprav je podjetje pred kratkim predstavilo nove žetone za mobilne naprave, so ustvarjalci računalnikov še vedno največja naročniška baza Intela, ki je lani ustvarila slabih 63 milijard ameriških dolarjev prihodkov.

Kaj so dognali o lastnikih avtomobilov?

Bellova je razmišljala tudi o lastnikih avtomobilov. Avtomobili niso več samo prevozno sredstvo, ampak mobilni sistemi za zabavo. Ford promovira svoj sistem za sinhronizacijo informacij s slogani »Drive Connected«, »Drive Personally« in »Drive Entertained«. Audi je že leta 2014 svoj vgrajeni brezžični sistem opremil z digitalnimi zemljevidi, hitrejšim prenosom podatkov, napovedal je možnost izmenjave podatkov s parkirnimi hišami o prostih parkirnih mestih. Bellova je, ko je raziskovala, kako vozniki uporabljajo v avtu razpoložljivo napredno tehnologijo, ugotovila, da je imela večina v avtu še vedno ipod, brezžične slušalke, zbirko CD-jev, snemljiv sistem GPS, polnilec za telefon ter priročnike za vso elektroniko. Imeli so tudi vrsto osebnih predmetov: dežnike, palice za golf, kreditne kartice, igrače, sladkarije, sanitarne pripomočke za roke … Z raziskavo je Bellova ugotovila, da kljub dobri opremljenosti avtomobila vozniki še vedno radi posežejo po osebnih napravah, in ne tistih, vgrajenih v avto. »Jasno je postalo, koliko tehnologije ljudje prinašajo v avtomobile, koliko so ignorirali tehnologijo, ki je bila zgrajena, in koliko te tehnologije jim ni koristilo,« je dejala Bellova. Ta bolj utemeljeni, niansirani pogled na vedenje voznikov je služil za preverjanje realnosti. Posledično je že pred petimi leti Intel napovedal sodelovanje z Jaguar Land Roverjem, da bi med drugim razvil boljše načine za sinhronizacijo osebnih naprav z avtomobili. Podobnega projekta so se lotili s Toyoto, kjer so razvijali sisteme za interakcijo uporabnikov, ki vključujejo glas, gesto in dotik.

Preberite tudi Zakaj je Volvo slekel Zlatana Ibrahimovića.