Začetek konca premoga?

Združenje Eurelectric, ki zastopa 3500 javnih družb s področja energetike, je lani ob predstavitvi pobude dejalo, da želijo s tem izpolniti zaveze pariškega sporazuma. »Izmed 28 članic EU jih je 26 podprlo namero,« je povedal generalni sekretar združenja Kristian Ruby. S tem po njegovih besedah sporočajo, da bo do leta 2050 vsa električna energija ogljično nevtralna. »Tako bodo elektropodjetja od besed prešla k dejanjem,« je dodal. »Energetski sektor je odločen, da bo vodil energetski prehod in s konkretnimi ukrepi podprl zavezanost maloogljičnemu gospodarstvu,« je namero podprl António Mexia, direktor portugalskega energetskega velikana EDP in predsednik Eurelectrica. Izvršni direktor slovenske energetske zbornice Anton Colarič pojasnjuje, da se je tudi Slovenija lani aprila zavezala k pobudi, da proizvajalci električne energije po letu 2020 ne bodo vlagali v nove termoelektrarne, kar ne izključuje obratovanja sedanjih do izteka uporabne dobe. »Odločitev o tem je bila večinsko, razen Grčije in Poljske, sprejeta na upravnem odboru in izhaja iz zavez pariškega sporazuma. Odločitvi tudi slovenska sekcija Eurelectrica ni nasprotovala,« je dejal Colarič.

Reuters

Od Finske do Avstralije

Evropske države že nekaj let bijejo bitko proti premogu. Finci so pred dvema letoma sprejeli strategijo, po kateri bodo za okolje in zdravje najbolj škodljiv energent do leta 2030 spravili iz države in prešli na čistejše vire energije. Podobne poteze je napovedala Velika Britanija, ki je že večkrat imela obdobje brez premoga, ker so iz drugih virov proizvedli več elektrike. Premogu se bodo odpovedale tudi Nizozemska, Francija in Italija. Francija do leta 2023, medtem ko bo Italija po besedah ministra za gospodarski razvoj Carla Calende vse elektrarne na premog zaprla do leta 2025. Danes v Italiji obratuje devet elektrarn na premog, od teh so za peterico že pripravili načrt zaprtja, pred popolno opustitvijo pridobivanja elektrike iz fosilnih goriv pa je po oceni vlade treba končati strategijo obnovljivih virov energije.

V ljubljanskem TE-TOLu bodo porabo premoga do leta 2021 zmanjšali za 70 odstotkov. V TEŠu 6 bodo premog kurili do konca obratovanja, torej do leta 2054. v Grčiji razmišljajo o novih termoelektrarnah.

Da premog čakajo črni časi, ni nikjer bolj očitno kot v Avstraliji, največji izvoznici tega energenta. Decembra je namreč najve??ja avstralska banka National Australia Bank sporočila, da ne bo več financirala premogovnih projektov. Le teden kasneje indijski multinacionalki Adani ni uspelo pridobiti denarja državnih in mednarodnih bank za gradnjo premogovnika v Queenslandu. Premogu je obrnilo hrbet tudi največje pristanišče na svetu, skozi katero ga gre vsako leto na tisoče ton – Newcastle v Avstraliji. Da se pripravljajo na svet brez premoga, je industriji sporočil prvi mož pristanišča Roy Green, čeprav je leta 2016 na premog odpadlo debelih 96 odstotkov prometa, so poročali avstralski mediji. V pristanišču upajo, da bodo posel preusmerili stran od energetike; raje bi uvažali in izvažali zabojnike z dobrinami visoke vrednosti, razmišljajo tudi o turističnem terminalu za križarke. Pristanišče se je za ta korak odločilo kljub temu, da sta kitajska banka China Merchants Bank in avstralska investicijska skupina Infrastructure Fund vladi v Queenslandu leta 2014 plačali 1,6 milijarde ameriških dolarjev za dolgoročni najem pristanišča. »Pogodba je bila podpisana za 98 let, kar pomeni, da mora pristanišče Newcastle razmišljati dolgoročno,« je Green dejal za Financial Times. Ni jasno, koliko časa bo še moralo preteči, da po pristanišče opustilo pošiljanje premoga.

Reuters

Opuščanju premoga se pridružuje tudi Kitajska, ki je na lestvici Svetovne banke glede proizvedene količine elektrike iz premoga na šestem mestu. Lani je napovedala ustavitev gradnje kar 103 termoelektrarn (18 že leto prej, preostale pa lani), s čimer bodo ob 120 gigavatov električne energije. Razlog so močno presežene načrtovane kapacitete premoga. Sodeč po petletnih načrtih so nameravali do leta 2020 iz premoga proizvesti 1100 gigavatov elektrike, kar je občutno povečanje glede na sedanjih 920 gigavatov. Če bi zgradili vse 103 načrtovane termoelektrarne, bi cilj presegli s 1250 gigavati oziroma bi imeli nepotreben presežek premogovne energije. Zato je vlada pritisnila na zavoro. Žrtvovanje infrastrukture, ki je ponekod v gradnji že več let, bo nedvomno prizadelo gospodarsko, a je to boljše kot presežek energije v prihodnosti. Slednje tudi ne pomeni, da azijska velesila opušča premog, čeprav je bila leta 2015 količina zmogljivosti obnovljivih virov v svetovnem merilu kar 40 odstotkov – v enem letu so postavili skoraj 20.000 novih vetrnic.

Predlanskim največji zdrs v zgodovini

Po ocenah naj bi imeli na svetu še za 153 let premoga. Največ, 46,5 odstotka zalog je v azijsko-pacifiški regiji, od tega 21,4 odstotka na Kitajskem, z 22,1 odstotka pa so na prvem mestu ZDA. Kljub zalogam se je svetovna raba premoga lani zmanjšala za 1,7 odstotka, medtem ko je med letoma 2005 in 2015 rasla po 1,9 odstotka na leto, pravi poročilo britanske naftne družbe British Petroleum (BP). Največji zdrs v zgodovini je premog doživel leta 2016, ko je svetovna proizvodnja upadla za 6,2 odstotka, kar je enako 231 milijonom ton nafte. Na Kitajskem se je proizvodnja zmanjšala za 7,9 odstotka ali 140 milijonov ton nafte, v ZDA pa za 19 odstotkov, kar je najnižja raven od leta 1981. »Za preobrat so ključne strukturne spremembe,« je dejal Spencer Dale, ekonomist pri BP. Dodal je, da je poraba premoga upadla povsod razen v Afriki; Nemčija, evropska rekorderka v porabi premoga, ga je porabila 4,3 odstotka manj, v Veliki Britaniji se je povpraševanje zmanjšalo za 52,2 odstotka, kar je daleč največ med svetovnimi gospodarskimi velesilami.

Uporaba premoga, nekoč najbolj iskanega energetskega vira na svetu, upada, ker tudi največja svetovna energetska podjetja promovirajo čistejše vire, predvsem zemeljski plin. Poleg tega se Kitajska od proizvodnje preusmerja v storitveni sektor in veliko vlaga v obnovljive vire energije, razloge za upad niza poročilo. Preobrat se dogaja v času, ko ameriški predsednik Donald Trump išče načine za ponovni zagon premogovništva. V predvolilni kampanji je obljubil vrnitev delovnih mest v Zahodni Virginiji, državi, kjer je premogovni mogul Don Blankenship, direktor velikana Massey Energy, uspešno sesul sindikate rudarjev, z več milijoni, ki jih je v 18 letih direktorovanja uporabil za razne kampanje, pa je našel pot do ohlapnejše okoljske zakonodaje. Vendar je vprašanje, ali bi si ameriško premogovništvo lahko opomoglo. Povpraševanje po domačem premogu se je namreč zmanjšalo zaradi cenejše konkurence – plina iz skrilavcev.

Kljub prizadevanjem mnogo držav Mednarodna agencija za energijo (IEA) predvideva, da bo svet le zmanjšal rabo premoga, ne bo pa je opustil. Povpraševanje se bo zmanjšalo za četrtino v primerjavi s porabljenimi količinami med letoma 1990 in 2016, je agencija zapisala v lanskem poročilu World Energy Outlook. Namesto premoga bomo tako uporabljali več zemeljskega plina, delno bodo premog nadomestili tudi obnovljivi viri energije. Glede na to je torej avstralska novica le delno dobra.

Ni več prostora za premog

Zakaj moramo stran od premoga? »Premog je eden najbolj umazanih virov energije. Kurjenje premoga za pridobivanje elektrike onesnažuje zrak, zaradi česar ljudje obolevajo, umirajo, škoda pa nastaja tudi v kmetijstvu in gozdovih,« pravi Dejan Savić, vodja programa Greenpeace v Sloveniji. Dodaja, da je bil povod za pobudo o zaprtju premogovnih elektrarn do leta 2030 podnebje. »Če naj obrzdamo podnebne spremembe skladno s pariškim podnebnim sporazumom, je treba v razvitih državah premog opustiti do leta 2030, sicer bo izpustov preveč in podnebje lahko postane skrajno nestanovitno, življenje, kmetovanje in gospodarjenje na planetu pa resnično ogroženi,« poudarja. Zato elektrogospodarstvo v večini držav, »razen Slovenije in še nekaterih izjem, izvaja tako imenovano energetsko tranzicijo – množično uvajajo obnovljive vire, kot so sončne in vetrne elektrarne, vlagajo v nadgradnjo omrežja, preizkušajo različne oblike shranjevanja energije«. In opuščanje premoga pomeni nadaljevanje in pospešitev tega procesa. V luči povedanega ni presenetljivo, da je pobudo Eurelectrica Wendel Trio, direktor največje evropske koalicije za podnebne spremembe in energetiko Climate Action Network Europe, pospremil z besedami »začetek konca premoga«. »Zdaj je jasno, da v EU ni prostora za premog,« ga je povzel Guardian. Tudi v sekciji obnovljivih virov energije so se novice razveselili, pri čemer upajo, da se bodo investicije v obnovljive vire v prihodnjih treh letih povečevale.

Reuters

Kam pluje Slovenija

V EU si prizadevajo, da po letu 2030 ne bo delovala nobena termoelektrarna več. Kako bo pri nas? Na ministrstvu za infrastrukturo so nedavno sprejeli energetski koncept, v katerem so predstavili dve možni smeri razvoja energetike in prispevka Slovenije k skupnim ciljem EU, kamor sodi tudi zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050. »Po obeh scenarijih je mogoče bistveno zmanjšati emisije z opuščanjem proizvodnje elektrike iz premoga,« pravijo na ministrstvu. Savić poudarja, da potrebujemo program energetske tranzicije, ki bo predvidel dinamiko postopnega, a vztrajnega zmanjševanja kurjenja premoga s ciljem, da premogovne elektrarne ugasnejo leta 2030. »Do takrat je 12 let. Če bomo v tem času gradili sončne in vetrne elektrarne, elektrarne na trajnostni bioplin, biomaso in morda postavili še kakšno hidroelektrarno, nam lahko prehod pravočasno uspe brez večjih zapletov,« je prepričan. Seveda pa je treba v prehod vključiti lokalno skupnost, sindikate delavcev v premogovni industriji in se z njimi dogovoriti o »pravičnem opuščanju premoga«, dodaja Savić.

Dejan Savić, vodja programa Greenpeace v Sloveniji: V razvitih državah moramo premog opustiti do leta 2030, sicer bo izpustov preveč in podnebje lahko postane skrajno nestanovitno, življenje, kmetovanje in gospodarjenje na planetu pa resnično ogroženi.

Do kdaj bodo pri nas obratovale elektrarne na premog, je precej odvisno od razmer na trgu z elektriko in od cen emisijskih kuponov v prihodnjih letih. »Prepričani smo, da v Sloveniji ne bo več vlaganj v nove termoelektrarne na premog,« pravijo na ministrstvu.

V Energetiki Ljubljana, ki ima pod okriljem Termoelektrarno Toplarno Ljubljana (Te-Tol), sledijo politikam EU. Zato bodo porabo premoga do leta 2021 zmanjšali za 70 odstotkov: »Trenutno poteka največji energetsko-okoljski razvojni projekt družbe, to je gradnja plinsko-parne enote, ki bo nadomestila dva najstarejša premogovna bloka v Te-Tolu. Uporaba premoga v Ljubljani se bo tako zmanjšala za dobrih 70 odstotkov, primarno gorivo pa bo postal zemeljski plin.« Te-Tol ni klasična termoelektrarna, temveč predvsem toplarna, ki v soproizvodnem procesu proizvaja tudi električno energijo. »Ima tri premogovne proizvodne bloke, dva sta iz šestdesetih let, mlajši, blok 3, pa iz osemdesetih. Tretji blok je bil leta 2008 rekonstruiran za souporabo lesne biomase. Na leto porabimo 6,2 milijona gigadžulov rjavega premoga in 1,1 milijona gigadžulov lesnih sekancev, kar pomeni, da 16 odstotkov toplotne in električne energije proizvedemo iz obnovljivega vira energije,« pojasnjujejo v Energetiki. Poudarjajo, da uporabljajo premog, ki vsebuje manj kot 2 odstotka pepela in 0,2 odstotka žvepla. »Zaradi te kakovosti je okoljsko bolj sprejemljiv.«

Še do leta 2054, ko je predviden konec obratovanja Teša 6, pa bomo premog kurili v Šoštanju. V ta namen ga bodo v velenjskem premogovniku do takrat tudi kopali. Leta 2016 so ga odkopali 3,34 milijona ton, lani 3,35 milijona, letos načrtujejo odkop 3,58 milijona ton. V šoštanjski termoelektrarni pojasnjujejo, da za ogrevanje porabijo od 85.000 do 90.000 ton premoga na leto. »V nadaljnjih desetletjih bo v Šaleški dolini za proizvodnjo električne energije v celoti izkoriščen tudi lignit, ki je naša edina strateška energetska rezerva,« pravijo v premogovniku.

Grčija, Poljska in Nemčija na okopih

Kljub napovedim o postopnem opuščanju premoga kot energenta pa še vedno ni jasno, kdaj naj bi ga Evropa dejansko prenehala uporabljati in kako se bo premogovna industrija bojevala za preživetje termoelektrarn, četudi to ne bi bilo več ekonomsko vzdržno. Premogovna industrija je namreč do napovedi zadržana.

Ministrstvo za infrastrukturo: Ko proizvodnja elektrike iz premoga ne bo več ekonomična, se bo ustavila.

Brian Ricketts, generalni sekretar Eurocoala, evropske trgovske skupine za premog, je dejal, da so parne motorje zamenjali cenejši in boljši električni in dizelski: »Ko bomo videli nov energetski sistem – z veliko zaloge energije – ki deluje po dostopni ceni, potem premoga, nafte in plina ne bomo potrebovali. Do takrat se še vedno zanašamo na običajne vire.« V Premogovniku Velenje pa pravijo: »Po mnenju mednarodnih strokovnjakov bo premog tudi v prihodnjih desetletjih hrbtenica celovite oskrbe z energijo. O tem govori tudi IEA. Eles prav tako meni, da je za Slovenijo šesti blok šoštanjske termoelektrarne nujen. Brez premoga si zatorej zanesljive in konkurenčne preskrbe z električno energijo še nekaj desetletij ne moremo predstavljati, saj v omenjeni termoelektrarni v sušnih obdobjih pridobijo celo več kot polovico električne energije.« Hkrati se zavedajo, da »premog škoduje okolju, zato se lahko uporablja izključno v modernih energetskih obratih z visokimi izkoristki in s čim manjšimi vplivi na okolje«. In če bi Teš 6 ustavili prej, kot je načrtovano? »Potrebovali bi nov energetski objekt ali pa bi bili prisiljeni uvažati tretjino do polovico električne energije, da bi izpolnili potrebe. Zaprtje termoelektrarne in premogovnika bi pomenilo tudi izgubo več tisoč delovnih mest, ekonomsko in oportunitetno škodo, neizkoriščenost zalog in socialno bombo v Šaleški dolini,« so prepričani.

Nad opuščanjem premoga niso navdušeni niti v Nemčiji, kjer je še vedno premostitveni energent po zaprtju nukleark. Na okopih sta tudi Poljska in Grčija. Poljska, ki 90 odstotkov električne energije proizvede iz premoga, ima zalog za lastne potrebe še za dvesto let. »Če veste, kako težko je že v Sloveniji karkoli doseči proti Tešu, si lahko predstavljate, kaj se zgodi vladi, ki hoče karkoli doseči proti premogu na Poljskem,« odnos Poljske do čistejše energetike komentira Savić. Grčija, ki načrtuje gradnjo nekaj novih termoelektrarn, pa je obubožana po finančni krizi in ima zelo malo možnosti za gospodarski razvoj. Čeprav je dežela bogata s soncem, načrtujejo nove termoelektrarne, ki jih sicer ne čakajo dobri časi. Leta 2016 je namreč gradnja upadla za dve tretjini, tudi zaradi opuščanja termoelektrarn v ZDA in Evropi.

»Elektrogospodarstvo je panoga, v kateri delujejo gospodarske družbe, ki opravljajo dejavnost proizvodnje elektrike, trgovci z elektriko na debelo in drobno ter družbe, ki izvajajo gospodarsko javno službo s področja prenosa in distribucije elektrike ali organiziranja trga. Ko proizvodnja elektrike iz premoga ne bo več ekonomična, se bo ta proizvodnja ustavila,« odgovarjajo na ministrstvu za infrastrukturo.

Posledice bi sicer lahko bile negativne za šoštanjsko termoelektrarno in Holding Slovenske elektrarne, če bi premog opustili prej, kot bodo povrnjeni stroški naložbe v šesti blok. »Če ne bo dovolj domačih proizvajalcev elektrike, ki bi v razmerah na trgu lahko zagotovili vso domačo porabo, se bo povečal uvoz elektrike. Zato bi se cene elektrike gotovo dvignile na raven v regiji, v primeru primanjkljajev na trgu pa bi bili tudi bolj izpostavljeni tveganjem za motnje v oskrbi v sušnih ali zelo mrzlih obdobjih ali ob izrednih razmerah na trgu energije,« menijo na ministrstvu. Dodajajo, da bi morala država, če razmere na trgu ne bi več omogočale zanesljive oskrbe z energijo, uporabiti mehanizem po 53. členu energetskega zakona, kar pomeni, da bi z razpisom za manjkajoče zmogljivosti poiskali najugodnejšo rešitev v obliki novih proizvodnih enot, učinkovitega zniževanja porabe energije ali pa iz obstoječih proizvodnih enot.

Reuters

Menjava generacij v energetiki

Je torej verjetno, da bomo dejansko priča koncu premoga? V Premogovniku Velenje menijo, da do leta 2030 gotovo ne: »V EU še vedno okoli 30 odstotkov proizvedene električne energije pridobimo iz premoga, zato menimo, da se do leta 2030 to ne bo zgodilo, predvsem zaradi Poljske, Grčije in Bolgarije.« Savić je bolj optimističen: »Premog je bil rešitev 19. stoletja, takrat drugih možnosti ni bilo. Danes je drugače, premog pa kurimo le zato, ker tistim, ki sprejemajo odločitve o energetski politiki, ni mar za naše zdravje in prihodnost skupnosti.« Meni, da je v energetiki potrebna zamenjava generacij, saj se mlajši energetiki ne upirajo spremembam tako močno kot njihovi starejši kolegi. Podnebni strokovnjaki svarijo, da je odpoved premogu nujna in da nam zmanjkuje časa. »Če bomo premog opustili prepozno in brez načrta pravičnega prehoda, nas bo opuščanje stalo veliko več, pri čemer tvegamo, da bodo delavci in lokalna skupnost, ki trenutno večinoma živi od premoga, pozabljeni in jih bo zaradi nenadnega zaprtja doletela šok terapija, javne finance pa bodo morale kriti milijardni strošek zapiranja rudnika in sanacije lokacije. Črni scenarij lahko preprečimo s pravočasnim načrtovanjem pravičnega prehoda iz premoga,« poudarja Savić.

Skoraj eno leto je od zaveze Slovenije k pobudi, da proizvajalci električne energije po letu 2020 ne bodo vlagali v nove termoelektrarne.