Z zeleno obveznico do več sončnih elektrarn

Družba Gen-I je novo storitev Gen-I sonce, ki gospodinjstvom in malim podjetnikom poenostavlja odločitev za samopreskrbo z električno energijo, pridobljeno iz sonca, odjemalcem pa omogoča tudi gradnjo mikro sončnih elektrarn na ključ, predstavila novembra lani.

»Interes za gradnjo domačih sončnih elektrarn je presegel vsa naša pričakovanja, z izdajo zelene obveznice pa smo zagotovili denar, ki bo vsem zainteresiranim omogočil financiranje gradnje lastne sončne elektrarne,« je povedal Robert Golob, predsednik uprave Gen-I. Po realističnem načrtu naj bi 14 milijonov evrov, kolikor je vredna zelena obveznica, zadostovalo za tri leta, po bolj optimističnem načrtu pa ga bo zmanjkalo že sredi prihodnjega leta. Ocenjujejo, da bodo letos postavili kar tisoč sončnih elektrarn, in ne 300, kot so računali lani.

Interesentov med gospodinjstvi in malimi podjetji, ki se bodo odločila za naložbo v malo sončno elektrarno, je namreč več, kot so pričakovali. Interes je velik tudi zaradi možnosti sofinanciranja naložbe in obročno odplačevanje posojila 15 ali 20 let pravijo v Gen-I in dodajajo, da zdaj na gradnjo sončne elektrarne čaka več kot 250 investitorjev. Čeprav je bilo zanimanja za financiranje malih sončnih elektrarn več, prvi finančni dogovor sedanje potrebe v celoti pokrije, pravijo. Zaradi dobro sprejete izdaje pa razmišljajo tudi o potencialno novih izdajah, skladno s potrebami po financiranju.

Naložba se povrne v 12 letih

V projekt so vključili več slovenskih podjetij, med njimi tudi Bisol Group, Letriko sol in Sol navitas, podjetje Kronoterm pa v konzorciju sodeluje s toplotnimi črpalkami. Največji izziv ekipe Gen-I sonca je izpolnjevanje vseh povpraševanj – na terenu delujejo tri strokovne ekipe, ki na dan opravijo okoli 12 ogledov.

Glede začetne naložbe v sončno elektrarno Golob pojasnjuje, da je višina investicije odvisna od moči sončne elektrarne, ki jo posamezno gospodinjstvo potrebuje za pokritje lastnih energetskih potreb: »Povprečna moč sončnih elektrarn naših investitorjev znaša okoli osem kW, kar pomeni okvirno višino investicije 12.000 evrov z DDV. Domača sončna elektrarna moči osem kW proizvede okoli 8800 kWh električne energije, kar je dovolj za izpolnjevanje potreb povprečnega gospodinjstva, ki za ogrevanje in pripravo sanitarne vode uporablja toplotno črpalko.« Dodaja, da je gradnja domače sončne elektrarne smotrnejša pri investitorjih z višjo porabo električne energije, saj v teh primerih na mesečnih računih za električno energijo lahko prihranijo do 75 odstotkov in več.

Ker je življenjska doba sončne elektrarne 30 let in več, se naložba ob nespremenjenem življenjskem slogu povrne povprečno v dvanajstih letih. V primeru pridobitve nepovratne finančne spodbude v investicijo, se ta doba dodatno skrajša, seveda odvisno od višine spodbude, lahko tudi do dve leti, kar pomeni povračilno dobo okoli deset let.

Shutterstock

FOTO: Sibil Svilan, Robert Senica in Robert Golob

Pospešek izkoriščanju
sončne energije

Zelena obveznica je instrument, ki je vse pogosteje uporabljen v tujini, predvsem v skandinavskih državah, Nemčiji in Franciji. Prav po dobrih praksah tujih bank in držav so se zgledovali v SID banki in NKBM, hkrati pa so skupaj z izdajateljem sledili prostovoljnim pravilom pri izdaji zelene obveznice, ki se imenujejo Green Bond Principles (GBP) in so nastala v združenju ICMA (International Capital Markets Association). »Prva izdaja zelene obveznice podjetja v Sloveniji je tudi ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Za slovenski kapitalski trg je izdaja zelo pomembna, saj pomeni možnost financiranja domačih podjetij, ki mislijo 'zeleno' in ki svoje zelene storitve prenašajo v naše domove kljub majhnosti našega kapitalskega trga. Ključno vlogo je odigrala SID banka, ki je izdajatelju poleg zasebnega investitorja omogočila uspešno izdajo,« je za Svet kapitala pojasnil Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke.

Glavni namen zelenih obveznic je, da bo denar namenjen izključno projektom, ki spodbujajo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, povečujejo energetsko učinkovitost ter omogočajo trajnostni prehod v nizkoogljično družbo, skladno s socialno-okoljevarstvenimi načeli, dodajajo v NKBM.

Z zeleno obveznico cenejše zadolževanje

Ena glavnih prednosti zelene obveznice je cenejše zadolževanje, kot če bi se podjetje zadolžilo z »navadno« obveznico. »V nekaterih primerih je celo cenejše, kot če bi se zadolžilo s posojilom.« Ta cena je v primerjavi s klasičnim zadolževanjem nižja, za izdajatelja pa posledično ugodnejša. »Prav zato lahko govorimo o 'zelenem bumu financiranja' v Evropi, saj so poleg bank in podjetij zelene obveznice začele izdajati tudi Francija in Poljska,« pojasnjuje Svilan.

Dober primer so zelene obveznice Evropske investicijske banke, ki se z izdajo zelenih obveznic zadolžuje za 25 bazičnih točk ceneje, kot bi se z navadno obveznico. To pomeni, da je strošek zadolževanja z zeleno obveznico za ročnost 15 let nižji za okoli 15 odstotkov, razlaga Svilan. Tudi pri izdaji obveznice podjetja Gen-I je bilo zadolževanje ugodnejše. »S tem je SID banka kot večinski kupec zelene obveznice podjetja Gen-I sonce omogočila, da bodo gospodinjstva na leasing kupila sončne panele po relativno ugodni obrestni meri.« Svilan pravi tudi, da je SID banka odgovorna za spodbujanje storitev in finančnih instrumentov, ki še niso prisotni na slovenskem bančnem ali kapitalskem trgu. Kot podpisnica pariškega okoljskega dogovora je kot razvojna banka v Evropskem združenju dolgoročnih investitorjev dolžna pripomoči k zniževanju CO2. »Sodelovanje pri izdaji zelene obveznice je le prvi korak naše banke k uresničevanju navedenega cilja,« razlaga Svilan. Zelena obveznica bo precej pospešila izkoriščanje sončne energije v Sloveniji, hkrati pa je to lahko začetek postopne usmeritve na tuje trge, menijo v Gen-I.