Z novo tehnologijo do boljših vremenskih napovedi

Ko je leta 2010 Rusijo zajel vročinski val, je povzročil razdejanje, kakršnega ne pomnijo. Požarni dim se je kot zavesa spustil nad rusko prestolnico, posledično je samo julija in avgusta v Rusiji umrlo 56.000 ljudi. Bi se Rusija, če bi eno leto vnaprej vedela, da ji grozijo peklensko visoke temperature, lahko odzvala? Čeprav mnogi pravijo, da atmosfera ni deterministično napovedljiv sistem in da je nemogoče do podrobnosti poznati njeno trenutno stanje – zato tudi napovedljivost ni 100-odstotno natančna –, nekateri menijo drugače. Mednje lahko prištejemo Billa Kirka, ustanovitelja Weather Trends International oziroma Weather Trends 360, ki izdeluje vremenske napovedi za leto vnaprej.

Bill Kirk, ustanovitelj Weather Trends 360: »Naše dolgoročne napovedi so natančnejše kot tedenske ali dvotedenske napovedi AccuWeather ali IBM Weather. Za to pa je zaslužna metodologija.«

Če ne drugega, so lahko države in območja, ki jim prihodnje leto grozi kakšna vremenska nevšečnost, vsaj delno pripravljene, če le imajo napoved. Pravi, da so njihove napovedi za leto vnaprej na tedenski ravni od 75- do 93-odstotno točne glede deževja in temperatur. Njihovo poročilo za leto vnaprej je lani prekosilo vse druge. »Naše dolgoročne napovedi so natančnejše kot tedenske ali dvotedenske napovedi IBM Weather ali AccuWeather (vremenske napovedi izdeluje za več kot dva milijona lokacij po svetu, produkte in plačljive storitve pa zagotavlja več kot 175.000 uporabnikom, med katerimi so mediji, gospodarstvo in vladne institucije, op. a). Za to pa je zaslužna metodologija,« pravi Kirk. Takšne napovedi so pomembne, a tudi precej drage. To še kako dobro vedo alpinisti.

AFP

Tomaž Rotar, ki je kot osemnajsti Slovenec in deseti še živi stal na najvišjem vrhu sveta, Mount Everestu, je pred kratkim za Delovo Sobotno prilogo med drugim povedal, da cena enodnevne vremenske napovedi lahko znaša tudi 2000 dolarjev in da imajo najboljše vremenske napovedi Norvežani: »Imajo najgostejšo radarsko mrežo in zaposlene, ki se ukvarjajo le z analizo vremenskih podatkov za specifična območja, kot je Everest.« Dodal je, da si stalne napovedi največkrat lahko privoščijo le najdražje agencije, kot sta Seven Summits in švicarski Garry Kogel. Napovedi za mikrolokacije so uporabne pri zelo različnih dejavnostih; natančna vremenska napoved vas zelo zanima, če ste v drugem baznem taboru na Everestu in si želite doseči vrh. Ali če ste moštvo formule ena, pri kateri lahko pravilna napoved, ali bo začelo deževati v 15. ali 16. krogu dirke, prinese zmago namesto poraza.

Zasebna podjetja prevzemajo pobudo

Nekdaj sta bitko v orbiti bili Sovjetska zveza in ZDA, nato so se tekmi pridružile še druge države, v zadnjih letih pa so se državam in javnim raziskovalnim institucijam pridružile množice zasebnih podjetij, zato postaja množica podatkov, ki jih lahko pridobivamo s satelitskimi slikami, vedno bolj dostopna. Če so nekdaj države ljubosumno varovale dostop do podatkov, ki so jih pridobile s svojih satelitov, je namen zasebnih podjetij ravno obraten; prodati pridobljene podatke čim več družbam. Eni večjih odjemalcev tovrstnih podatkov se ukvarjajo z napovedovanjem vremena in prihajajočih podnebnih sprememb.

Če smo se nekdaj zanašali le na vremenske napovedi javnih meteoroloških zavodov, zdaj zasebna podjetja ponujajo že vse od najbolj splošnih napovedih (velika verjetnost je, da vremensko napoved na vašem pametnem telefonu pripravlja zasebno podjetje) do najbolj specializiranih in lokaliziranih. Dodelane vremenske napovedi kupuje vedno več podjetij, saj jim lahko pomagajo napovedovati obnašanje njihovih potencialnih kupcev ali pa jim služijo za boljše načrtovanje organiziranja dobavne verige.

AFP

Milijardni posel

Z modernimi merilnimi sistemi (sateliti, radarji, letala …) in zelo zmogljivimi računalniki meteorološki inštituti zbirajo in obdelujejo ogromne količine podatkov, a napovedljivost vremena zaradi kaotične narave procesov v atmosferi še vedno ostaja omejena. In prav to je magnet za mnogo podjetij, ki poskušajo zapolniti vrzel, ki nastaja pri vremenskih napovedih javnih ustanov. Tim Spangler, direktor programa za urjenje v atmosferskih znanostih Comet, meni, da industrija napovedovanja vremena in podnebnih sprememb samo v ZDA generira več kot pet milijard dolarjev, zasebna podjetja pa dve milijardi dolarjev na leto. Pri tem vztrajno raste, po nekaterih ocenah od leta 2008 na letni ravni za deset do 15 odstotkov. Pa ne zgolj zaradi vse več podjetij, temveč predvsem zaradi tehnologije, ki omogoča boljše, usmerjene vremenske napovedi. V ZDA jim gre na roko tudi brezplačen dostop do vseh podatkov, ki jih zbirajo vladne institucije. Tako lahko ponudniki v zasebnem sektorju obstoječe podatke s svojimi prikrojijo za točno določenega naročnika, razlaga dr. Antonio Busalacchi, predsednik neprofitnega konzorcija University Corporation for Atmospheric Research (UCAR) in strokovnjak za vremensko industrijo. Pri številkah o vrednosti zasebne vremenske industrije pa je bolj previden: »To so le ocene. Zasebna podjetja te številke držijo zase, zato točne številke ni.«

Natančna vremenska napoved vas zelo zanima, če ste v drugem baznem taboru na Mount Everestu in si želite doseči vrh. Ali če ste moštvo formule ena, ki mu lahko pravilna napoved, ali bo začelo deževati v 15. ali 16. krogu dirke, prinese zmago namesto poraza.

Velik del splošnih vremenskih napovedi tudi zasebna podjetja dajejo uporabnikom na voljo brezplačno, a te so zelo splošne, za bolj specifične je treba plačati. Družbe iščejo tako možnosti izboljšav napovedi kot nove načine uporabe obstoječih. The Weather Company na primer prodaja svojo storitev organizatorjem množičnih dogodkov, športnih prireditev, koncertov ali večdnevnih festivalov. Obiskovalci se tako lahko zabavajo, spremljajo dogodek in uživajo v lepem vremenu, bližajoča nevihta, na katero bi sicer mnogi ostali nepripravljeni, pa po zaslugi storitve The Weather Company ne pokvari dogodka – organizator obiskovalcem na mobilne telefone pošlje obvestilo o skorajšnji spremembi vremena in jih hkrati obvesti, kje so pokriti prostori, kje prodajajo dežnike …

AFP

Kakšna zima nas čaka?

In kaj so napovedovali za letošnjo zimo? Vzhodna Evropa naj bi kljub dokaj zgodnjemu prihodu mraza doživela nadpovprečno blago in toplo zimo, zahodni del celine pa naj bi doživel nekaj bolj izrazitih mrzlih valov. Prav dolgoročne vremenske napovedi so področje, kjer je velik napredek. Po besedah predstavnika The Weather Company je prav razvoj na tem področju spomnil mnoga podjetja, da se zavedajo vpliva vremena na svoje poslovanje. Vreme vpliva na nakupe strank – ne glede na panogo – in pri The Weather Company trdijo, da vse več podjetij tako pri analizi kot pri načrtovanju svojega poslovanja upošteva vreme. Podjetje, ki sproži obsežno oglaševalsko akcijo, a proda le malo več kot pred tem, bi morda akcijo ocenilo za neuspešno in v prihodnje torej nepotrebno, če ne bi ob tem upoštevalo, da je bilo v opazovanem obdobju precej bolj deževno vreme kot pred tem. Tako pa jim postane jasno, da bi deževno vreme precej zmanjšalo njihovo prodajo, kar je oglaševalska akcija preprečila.

Tržne niše: centralno ogrevanje, samodejno zalivanje vrta, promet

Pri The Weather Company pravijo, da svoje storitve poskušajo vplesti v že obstoječe izdelke in jih tako izboljšati. Predstavljajte si na primer centralno ogrevanje, ki tik pred veliko ledeno nevihto ali hudim pritiskom mraza samodejno poveča ogretost vode v rezervoarju in se pripravi na močnejše ogrevanje, ali pa vaš namakalni sistem, ki danes samodejno izpusti predvideno namakanje, ker jutri prihajajo veliki nalivi. Zdaj veliko pozornosti posvečajo uporabi vremenskih napovedi v prometu; zaradi slabih vremenskih razmer se zgodi izjemno veliko prometnih nesreč. Izboljšana povezava ponudnikov GPS-zemljevidov in vremenskih napovedi bi lahko izboljšala promet in zmanjšala število prometnih nesreč. GPS-naprava, ki vašo pot načrtuje ne le glede na trenutne razmere na cestah, ampak tudi glede na prihajajoče vremenske spremembe in posledično stanje cesti, vam lahko privarčuje ne le ogromno časa in stroškov, temveč vam lahko reši tudi življenje.

Specializirane vremenske napovedi so vedno bolj pomembne za gospodarstvo. Podjetje, ki se ukvarja s špedicijo, lahko izračuna, kdaj mora tovornjak na pot, če ve, da bo na nekem območju močen veter, ki bi lahko upočasnil vožnjo. Znanstveni center Ucar, kjer raziskujejo in pomagajo vladi in zasebnemu sektorju, pa je razvil tehnologijo, ki jo danes uporabljajo pri motrenju orkanov. »Razvili smo tehnologijo 'dropsonde', pakete instrumentov, ki jih vržemo iz letala, ki meri temperaturo in vlažnost v atmosferi med orkani, s čimer lažje preučujemo orkane. Sledljivost in napovedljivost orkanov smo tako izboljšali za deset do 15 odstotkov,« pravi dr. Antonio Busalacchi.

AFP

Vremenske napovedi ključne za gospodarstvo

AFP

»Vreme in ekonomija sta povezana tesneje, kot bi si mislili. V nekaterih industrijah je tudi ključno,« je pred časom za ameriško televizijsko mrežo CNBC povedal Edward Johnson iz National Weather Service. Temu pritrjuje tudi Kirk, čigar podjetje je že v začetku 90. letih razvilo tehnologijo, ki jo uporabljajo za projektiranje trendov temperatur, padavin in snežnih padavin za leto vnaprej. Zbirajo ogromne količine podatkov, tudi zgodovinske informacije o vremenu, ki obstajajo po svetu. Te napolnijo v nekaj 5,5 milijona vrstic lastniške računalniške kode (njihovega algoritma), ki izračuna vremensko napoved za leto vnaprej. Kar počnejo, se precej razlikuje od tistega, kar počne večina meteorologov z modelskimi napovedmi. »Le okoli 15 odstotkov tega, kar počnemo, je tradicionalna napoved meteorologije,« nam je povedal Kirk, nekdanji častnik ameriškega letalstva, ki je diplomiral iz meteorologije. Za premlevanje tolikšne količine podatkov je potrebne tudi ogromno računalniške moči, saj so vremenski podatki masovni. »Vlade imajo večmilijardni računalniški sistem. Mi uporabljamo Amazonove spletne storitve. Tega sami ne bi zmogli. Uporaba Amazonovih 'web services' ni poceni, a podjetju ni treba vlagati v svoje serverje, ampak za preračunavanje podatkov uporablja Amazonove. V nasprotnem primeru bi bili primorani investirati milijone dolarjev v računalniške zmogljivosti in tega si ne moremo privoščiti,« razlaga sogovornik. Dodaja, da so vlade odgovorne za zbiranje vseh vremenskih podatkov – iz letalstva, pomorstva, oceanov … »V ZDA vlada te podatke daje brezplačno, v Evropi pa moramo za stranke te podatke kupiti, za kar je treba odšteti okoli 150.000 dolarjev,« pojasnjuje.

AFP

Prav vse zmogljivejši računalniki so eden od treh virov napredka pri napovedovanju vremena; prvi vir so čedalje boljši in podrobnejši podatki; meri se vedno več parametrov na različnih ravneh – na tleh, na različnih višinah v zraku z različnimi orodji – od vremenskih balonov, radarjev do satelitskih slik. Z roko v roki z nepredstavljivo hitrostjo rasti količine podatkov gre tudi drugi vir napredka, računalniške zmogljivosti. Obdelava podatkov in njihova uporaba v različnih modelih zahtevata tako zmogljive računalniške sisteme, da njihov strošek predstavlja veliko omejitev izboljšanja napovedi. Kdor zmore pridobiti dovoljšnjo računalniško moč, lahko tudi izboljša svoje napovedi, zato ni nenavadno, da eden velikih igralcev na tem področju – The Weather Company – spada pod tehnološkega velikana IBM. Njihovi sistemi vsak dan obdelajo več kot 100 terabajtov vhodnih podatkov za izdelavo različnih vremenskih napovedi. Superračunalniki zajemajo podatke z velikih sistemov in približno 200.000 manjših vremenskih postaj po svetu ter napovedi lokalizirajo do najmanjše podrobnosti; njihova napoved za določeno stranko bo drugačna od tiste, ki živi kilometer stran, ponekod pa so lahko razlike v njihovi napovedi zaradi različnega reliefa ali drugačnega tipa tal že na manj kot 300 metrov oddaljenosti.

AFP

Vse to vodi k tretjemu viru napredka; z več obdelanih podatkov lahko izboljšujejo tudi modele in odkrivajo nove zakonitosti in povezave. Modele ves čas dopolnjujejo tako z novimi znanstvenimi izsledki kot z ugotavljanjem vzorcev in zakonitosti na preteklih podatkih; del moči računalniki ves čas uporabljajo zato, da tečejo na starih podatkih in njihove napovedi primerjajo z realnimi podatki ter ugotavljajo, kaj so vzroki za razlike in ali lahko na tej podlagi modele še izboljšajo.

Uporabnice tudi banke z Wall Streeta

Odkar je Weather Trends 360 leta 2003 lansiral na trg svoj produkt, si je dobršen del pogače odrezala vremenska industrija. Med strankami so podjetja s seznama Fortune 1000; naročniki enoletnih vremenskih napovedi je tudi 36 bank z Wall Streeta, med njimi JP Morgan, Citibank, Bank of America, Deutsche Bank in vsi večji trgovci in proizvajalci (Walmart, Target, Anheuser-Busch, Johnson & Johnson, Walgreens, Zara, Levi's …). »To so stranke, ki sprejemajo odločitve v višini nekaj milijonov dolarjev na podlagi naših napovedi. Zato moramo biti točni,« pravi Kirk. Uporabnike imajo v več kot 190 državah sveta, tudi v Sloveniji, razlaga Kirk – večinoma so to posamezniki, kmetje. Med naročniki je tudi lekarna Walgreens. »V mrzli zimi se povečuje povpraševanje po produktih proti gripi in prehladu, spomladi proti alergijam. S točnimi napovedmi za vnaprej lahko imajo na policah dovolj zdravil,« opiše primer. Da je v neizprosni globalni ekonomiji dobro biti pripravljen, kaže tudi lanski primer. »Konec februarja lani so vsi napovedovali, da bo marec sluh in vroč. To so izračunali na podlagi modelov – dve leti je bil marec v New Yorku rekordno topel. Mi smo pogledali statistike in ugotovili, da je bil vsakih 150 let marec izjemno topel, naslednje leto pa je bil v 91 odstotkih mrzel. Statistično torej pomeni, da bi moral biti marec hladen, enako je s snegom. Mi smo izračunali, da bo hladno in sneg. In je bilo tako. In Home Depot, ki ni imel te napovedi, je bil slabše pripravljen od konkurence, temu primerno jim je padel tudi dobiček,« ponazori Kirk. Pravi tudi, da nekatere stranke že načrtujejo zaloge za prihodnji božič.

Tekma med vladnimi agencijami in zasebnimi podjetji

Vremenske napovedi so več milijarde dolarjev vredna industrija. Korporacija Panasonic, ena večjih proizvajalk elektronskih komponent in izdelkov na svetu, je že dolgo časa aktivna tudi pri sistemih, ki vremenske podatke posredujejo letalom. Pred kratkim so se hvalili, da imajo najboljši vremenski model na svetu. Pomenljivi so tudi podatki, da znotraj vremenske industrije okoli 50 odstotkov zasebnih podjetij ponuja vremenske napovedi, numerične modele, svetuje. V ZDA se zadnja leta na tem področju bije bitka za prevlado nad vremenskimi napovedmi.

The Weather Company prodaja svojo storitev organizatorjem množičnih dogodkov, športnih prireditev, koncertov ali večdnevnih festivalov. Če se bliža nevihta, organizator obiskovalcem na mobilni telefon pošlje obvestilo, kje so pokriti prostori, kje prodajajo dežnike …

Ameriško meteorološko društvo je ustanovilo celo komisijo, ki se ukvarja z vprašanjem vloge javnih in zasebnih podjetij v vremenarski industriji. Tehtnica se nagiba v smer dodane vrednosti, ki naj bi jo zagotavljala zasebna podjetja. Nekatera izmed teh pravijo tudi, da lahko v atmosfero pošljejo svoj satelit, izdelujejo svoje modele in celo konkurirajo modelom, ki jih pripravljata NOAA in evropska agencija, ki ocenjujeta tveganja poplav, orkanov, vročinskih valov. »Njihove napovedi so splošne. Napovedo, da bo v naslednjih 90 dneh vroče, ne povedo pa, ob katerih dneh v teh treh mesecih bo najbolj vroče,« pravi Kirk. In to vrzel želijo zapolniti zasebna meteorološka podjetja. AccuWeather, največje zasebno meteorološko podjetje, že dalj časa lobira, da javne agencije ne bi smele napovedovati vremena, češ da je to v domeni zasebnega sektorja. »Pravijo, da je vlada odgovorna za napovedovanje morebitnih večjih katastrof – potresov, orkanov, požarov –, ne pa za dolgoročne vremenske napovedi. Tako v ZDA vlada nekako tekmuje z zasebnim sektorjem,« razlaga Kirk. Busalacchi se z AccuWeather ne strinja. Pojasnjuje, da je ključna naloga vladnih agencij izdelovanje vremenskih modelov, ki jih zasebna podjetja ne morejo izdelovati, ker nimajo takšne opreme: »Na podlagi tega postajajo vremenske napovedi bolj zanesljive, s tem pa se povečuje tudi zanimanje zanje. Zasebni sektor vremenskih napovedi je zaradi podatkov, ki jih zbirajo vladne agencije, postal večmilijardni posel.« Zato meni, da ne gre za bitko med zasebnim in javnim sektorjem, ampak prej za prepletanje treh sfer: »Akademske znanosti, vlade in zasebnega sektorja, vsak pa je soodvisen od drugega. Če ukinemo financiranje raziskovanja, bo trpela vlada, posledično pa tudi zasebni sektor, ki ne bo brezplačno dobil dobrih podatkov.« »Ampak ameriška vlada ne more delati tega, kar počne Weather Trends 360,« pravi Kirk. »Ne da ne bi mogla, ampak tega ne delajo, zato lahko zasebna podjetja najdejo niše,« razlaga. Vendar se bo vloga državnih institucij pri napovedovanju vremena sčasoma manjšala, meni Remco Verzijlbergh, ustanovitelj in direktor nizozemskega zagonskega podjetja Whiffle. Verzijlbergh predvsem v kontekstu nacionalne varnosti ne vidi le pozitivnih učinkov: »Kaj bi se zgodilo, če bi bile vremenske napovedi zgolj v domeni zasebnih podjetij, ki bi, recimo, bankrotirala ali pa začela izsiljevati s podatki in ne bi delila napovedi?« Zasebna podjetja so nujna, da zapolnijo vrzeli, ki jih javne ustanove ne, zato meni, da bi bilo v primeru ameriškega boja za nadzor nad vremenskimi napovedmi nespametno vse staviti na zasebni sektor.

TRETJE OKO: Bill Kirk, direktor in ustanovitelj Weather Trends International

Ena stopinja Celzija več pomeni 1,2 odstotka več popitega piva

V čem se vaša napoved razlikuje od tradicionalnih?

Tradicionalna meteorologija sloni na fizikalnih modelih, ki so kaotični. Poglejmo primer jezera, v katerega vržemo hlod, ta razburka vodno gladino. Izziv v meteorologiji je, da v jezero pade več hlodov različnih velikosti, med katerimi je treba izračunati interakcije. Enako velja za atmosfero. Tradicionalna meteorologija želi v kaos vnesti red, zato se vremenske napovedi spreminjajo vsak dan, ponekod tudi večkrat na dan. Mi pa na to gledamo skozi oči statistike. Uporabljamo tradicionalne fizikalne modele, ki smo jim pridali še statistiko in klimatske cikle, oscilacijo. Konkretno: statistika je kazala, da je bila ob lanskem božiču na severovzhodni obali ZDA velika verjetnost mraza, ker sta bila zadnja dva božiča topla. In trije topli božiči zapored niso verjetni – v 150 letih se je to zgodilo le dvakrat. Zato smo za razliko od drugih že lani za letos napovedali mrzel božič (ameriški božič je bil lani tudi v resnici mrzel, op. p.).

Med vašimi strankami so Wall Street, Johnson & Johnson, Levis, Zara, Nestle, Coca-Cola, Lipton … Zakaj jih zanimajo enoletne vremenske napovedi?

Ne napovedujemo le vremena. Analiziramo tudi »point of sale data« za več sto sezonskih kategorij – od piva do rokavic, avtomobilskih baterij, antifriza, vsega, kar kupujemo. Naredili smo model za enostopinjsko odstopanje. Vzemimo na primer pivo. Sprememba v temperaturi za eno stopinjo Celzija v povprečju poveča pitje piva za 1,2 odstotka. Za vsako stopinjo se potrošnja poveča – pri dveh stopinjah otoplitve za 2,4 odstotka, pri treh za pet odstotkov. A gre tudi v nasprotno smer – če je bilo lani poleti 30 stopinj Celzija, letos pa bo 25, bo potrošnja piva upadla. V kategoriji pijač je vremenska napoved ključna, saj lahko prodaja variira. In kjer je pivo večinoma proizvedeno in flaširano mesece vnaprej, prej ko proizvajalec ve, kakšno bo vreme, prej se lahko ustrezno pripravi, da ga na policah ne zmanjka. Enako velja za tekstilno industrijo – če bo pozimi stopinjo Celzija hladneje, se bo za sedem odstotkov povečala prodaja zimskih oblačil. Vreme ima velik vpliva na sezonsko prodajo, in če kot trgovec ali dobavitelj nisi pripravljen, lahko imaš na razpolago premalo ali napačne artikle. To je velika težava za multinacionalke in druge trgovce. Lani so, recimo, imeli v New Yorku izjemno topel december, letos je izjemno mrzel, zato je povpraševanje po sezonskih produktih eksponentno višje kot lani.

Kaj je naslednji korak pri napovedih vremena?

Našo tehnologijo, ki je obravnavala podatke vsakih deset milj (16 kilometrov), smo prilagodili za merjenje na manj kot eni milji (1,6 kilometra) po vsem svetu. To nam omogoča doseči mnogo manjših uporabnikov. Med strankami imamo zato danes veliko kmetovalcev, malih podjetij iz Evrope, Azije, Avstralije, Rusije, Ukrajine, Romunije …, ki za podatke ne morejo plačati 100.000 ali 300.000 dolarjev, kot je to značilno za naše velike stranke. Storitve na manjšem lokalnem območju pa stanejo le 300 dolarjev na leto.

Je zanimanje za dolgoročne napovedi v porastu?

Vsekakor. Tudi v interesu vlad je, da so vremenske napovedi čim bolj točne, ker se tako lahko pripravijo tudi na morebitne katastrofe. Leto vnaprej smo napovedali morebitne orkane v Mehiki in ZDA. S pomočjo naše napovedi je humanitarna organizacija Feed the World, ki jim podatke doniramo, že imela pripravljene tovornjake s hrano. Predstavljate si, kako bi to pomagalo Rusiji, ki jo je pred desetimi leti zajel vročinski val. Kaj bi lahko vlada naredila drugače? Ali pa na območjih z malarijo – vemo, kdaj bo tam največ dežja, zato lahko v tistem obdobju predvidimo porast obolenj. Za nas je univerzum neskončen, vsi potrebujejo te napovedi – od vlad do humanitarnih organizacij, gospodarstva. Tudi naše nakupovanje in počitnikovanje sta odvisni od vremena.

Večina v mrzli zimi čaka tople dni. Kaj nas čaka poleti?

Pa poglejmo. (Po nekaj minutah klikanja, op. a.) V Ukrajini bo vroče in suho. Vse od Irske, Francije, Nemčije, Avstrije, Češke, Slovenije prek Romunije in do Grčije bo poletje suho in hladnejše od povprečja. Topleje bo na severu Evrope, na severu Poljske, v Belorusiji, Litvi, Rusiji, na Norveškem. Bolj ko se pomikamo proti jugu, hladneje bo. To se je že zgodilo. Več dežja bodo imele le Italija, Madžarska, Ukrajina. A to ne pomeni, da bo na severu topleje kot na jugu – Finska bo imela toplo poletje, a še vedno hladnejše kot Slovenija.