Z junaki zime na Vzhod po nove posle

Nacionalne hiše na prizoriščih olimpijskih iger so tradicionalno prostor, kjer se v času iger srečujejo športniki iz določene države, njihovi privrženci in pokrovitelji. V nacionalnih hišah navadno bučno proslavljajo medalje. To so tudi prostori, kjer se navijači ob slavju ali katerih drugih priložnostih med igrami lahko srečajo s svojim priljubljenim športnikom, z njim izmenjajo nekaj besed in ga od blizu spoznajo.

Hkrati je nacionalna hiša tudi prostor, kjer se država predstavi gostiteljem iger in obiskovalcem. Kulinarika, kultura, zgodovina, turistična ponudba, različne tehnološke in industrijske inovacije, poslovne priložnosti, možnosti za gospodarsko sodelovanje, naložbene priložnosti. Vse to in še več so vsebine, ki jih nacionalne hiše predstavijo svojim gostom.

Čeprav v Sloveniji pogosto – včasih morda tudi upravičeno – na take poskuse promocije gledamo kot na odvečen strošek, resne športne in gospodarske sile, ki pretirane promocije niti ne bi potrebovale, redko izpustijo priložnost za take predstavitve. Italija, Nemčija, Švica, Avstrija, Japonska, Rusija … to so le nekatere od držav, katerih nacionalne hiše na olimpijskih igrah so med najbolj obiskanimi.

Reuters

Neodločnosti ni več

Potem ko Slovenija od leta 2008, torej od olimpijskih iger v Pekingu, ni imela svoje hiše na prizoriščih olimpijskih iger, razen v Vancouvru in Sočiju, bo prihodnje leto v korejskem Pjongčangu spet stala slovenska hiša.

»Leta 2012 smo v Londonu, ki je poslovno središče Evrope in sveta, že imeli sklenjeno pogodbo z Lumarjem, da nam postavi hišo, a je prišla nova vlada Janeza Janše in sklenila, da zaradi varčevanja projekta ne bo izvedla. Dogovor, ki je bil vreden okoli 200.000 evrov, je takrat padel v vodo, tokrat v Južni Koreji pa ne bo,« nam je povedal Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Na zadnjih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru zaradi varnostnih razlogov, velikanske razdalje in strahu pred virusom zika v gospodarstvu in politiki ni bilo pretiranega interesa za postavitev slovenske hiše. V zvezi s slovensko olimpijsko hišo prihodnjo zimo v Pjongčangu pa ni več veliko nerešenih vprašanj. »Slovenska hiša v Južni Koreji bo, gotovo,« zatrjuje Gabrovec.

Rok za prijavo 
je še odprt

S tem projektom se v OKS že poldrugo leto veliko ukvarjajo in predvidoma bodo do poletja zbirali prijave podjetij, ki bi se rada predstavila v slovenski hiši. »Čeprav se zdi, da je do iger še daleč, smo roke namerno določili tako na široko, da vsem prijavljenim podjetjem lahko pripravimo čim boljšo storitev in da imamo dovolj časa, da poiščemo tudi ustrezne sogovornike na drugi strani,« pravi Gabrovec.

»Razen glavnega partnerja, idrijskega Kolektorja, ki se v Južni Koreji že počuti kot doma, bodo slovensko hišo za svoje promocijske dejavnosti izkoristili še Luka Koper in druga slovenska logistična podjetja.

Na vprašanje, kako podjetja, ki so po zadnji krizi pri načrtovanju stroškov še bolj konservativna kot kadarkoli prej, prepričajo, da se kot partnerji pridružijo projektu slovenske hiše, Gabrovec odgovarja: »Poskušamo jim predstaviti, kakšno korist in dodano vrednost to pomeni zanje. Šport sam slovenske hiše niti ne potrebuje tako zelo, mi se na športnih prizoriščih predstavljamo z rezultati naših športnikov, dosežke pa lahko načelno proslavljamo kjerkoli. Olimpijske igre, ko se na majhnem prostoru zbere ves svet, gospodarstveniki in vplivni ljudje od vsepovsod, pa so enkratna priložnost za gospodarstvo iz majhne države, da se predstavi. Gospodarstvo nas zvesto podpira že več desetletij, zato je najmanj, kar lahko mi lahko storimo zanj, da ponudimo svojo roko in pomagamo, kolikor in kakor zmoremo pri odpiranju vrat v svet.«

OKS ima bogate izkušnje z organizacijo potovanj in dogodkov na zelo oddaljenih lokacijah, zato jim je bilo pred začetkom priprav projekta slovenska hiša v Južni Koreji jasno, da bo zaradi razdalje in posebnosti te gospodarsko sicer zelo zanimive države izvedba projekta zelo zapletena. »V zelo veliko pomoč nam je Stojan Petrič oziroma Kolektor, ki ima v Južni Koreji svoje podjetje. Petrič nam je svojo pomoč oziroma pomoč svojega korejskega podjetja ponudil sam in izkazalo se je, da je to, da imamo tam svoje ljudi, v veliko pomoč pri organizacijskih zadevah na tako velike razdalje,« poudarja Gabrovec.

S pomočjo slovenskih in korejskih prijateljev na terenu so našli ustrezno lokacijo v neposredni bližini olimpijske vasi, olimpijskega stadiona v turističnem kraju z deset tisoč posteljami. V enem od hotelov bodo za ves čas trajanja iger najeli del hotelskega kompleksa, znotraj katerega bodo postavili slovensko hišo. Matic Švab, ki na OKS operativno skrbi za projekt slovenske hiše, je pojasnil, da bo slovenska hiša nekaj sto metrov stran od vedno zelo priljubljene italijanske hiše in v bližini japonske hiše. Zaradi tradicionalno priljubljene italijanske in japonske hiše se za opaznost slovenske ni treba preveč bati. Celoten projekt bo po sedanjih ocenah stal od 250.000 do 300.000 evrov.

Reuters

Kdo vse bo sodeloval?

Razen glavnega partnerja, idrijskega Kolektorja, ki se v Južni Koreji že počuti kot doma, bodo slovensko hišo za svoje promocijske dejavnosti izkoristili še Luka Koper in druga slovenska logistična podjetja. »Za Luko Koper in druge slovenske logiste je Azija zelo zanimiv trg, njih ni treba preveč prepričevati, zakaj je pomembno, da so tam,« pravi Gabrovec. Ker ima slovenski turizem velike ambicije na daljnovzhodnih trgih, bo tam tudi Slovenska turistična organizacija predstavljala slovenske turistične bisere, prav tako vladni Spirit pa bo potencialne investitorje prepričeval, zakaj bi Slovenija lahko bila prava lokacija za njihovo naložbo. Partnerje za ta projekt iščejo med vsemi slovenskimi izvozniki v Južno Korejo in med vsemi pokrovitelji slovenske olimpijske družine. Begunjski Elan in žirovska Alpina, ki sta opremljevalca številnih tekmovalcev v alpskem in nordijskem smučanju, se zdita naravna partnerja slovenske hiše. Čeprav Švab o konkretnih podjetjih še noče govoriti, dokler ta ne pristopijo k projektu, nam je namignil, da je Južna Koreja za podjetja zanimiva tudi zato, ker je lahko pomemben test slovenskih promocijskih zmogljivosti pred prihodnjimi igrami. Azijska celina, natančneje Tokio in Peking, bosta gostila igre leta 2020 in zimske igre leta 2022.