Z digitalizacijo poslovanja bi morali že opraviti

Slovenija pa v globalnem merilu vseeno močno zaostaja v procesih digitalizacije. Foto Reuters

Slovensko poslovno okolje že stopa na pot digitalizacije, a jo še vedno bistveno bolj vidi kot sredstvo za povečanje učinkovitosti poslovnega odločanja kot pa orodje za inovativnost in povečanje dodane vrednosti. Še vedno se pogovarjamo o prednostih brezpapirnega poslovanja, s čimer so podjetja v razvitih državah že zdavnaj zaključila.

Indeks digitalnega gospodarstva in družbe, ki meri napredek držav Evropske unije na področju digitalizacije in mu na kratko rečemo DESI, Slovenijo za leto 2018 uvršča na 15. mesto in s tem v skupino srednje uspešnih držav. Slovenija je po digitalizaciji glede na omenjeni indeks pod evropskim povprečjem.

Pri človeškem kapitalu Slovenija v primerjavi z letom 2017 ni napredovala in razlika v primerjavi s povprečjem EU se je prejšnje leto povečala. Število uporabnikov interneta se je sicer povečalo s 73 odstotkov na 77 odstotkov, toda povprečje v EU je 81 odstotkov. Velik problem je tudi pomanjkanje usposobljene delovne sile za industrijsko revolucijo 4.0, saj se je tudi število diplomantov s področja STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika) zmanjšalo, podjetja pa ne dobijo dovolj ustrezne delovne sile.

Pri vključevanju digitalnih tehnologij v podjetjih je Slovenija na osmem mestu, kar je precej nad povprečjem EU. Kot navaja poročilo Desi, slovenska mala in srednje velika podjetja čedalje več izkoriščajo možnosti, ki jih ponuja spletna trgovina: 17,7 odstotka jih prodaja na spletu in 11,6 odstotka po spletu čez mejo. Ta kazalnika sta se v primerjavi s prejšnjim letom izboljšala in kažeta, da je Slovenija nad povprečjem EU. Vendar je Slovenija nazadovala pri elektronski izmenjavi informacij, uporabi RFID in storitvah v oblaku. Uvedba in razširjenost hitre in mobilne širokopasovne povezave napredujeta počasneje, kot je bilo načrtovano, razlog pa je v majhnosti in reliefni zahtevnosti Slovenije.

image
Pri vključevanju digitalnih tehnologij v podjetjih je Slovenija na osmem mestu, kar je precej nad povprečjem EU. FOTO Voranc Vogel/Delo


Slovenija globalno močno zaostaja

Še bolj zaskrbljujoče pa je, kot je na okrogli mizi »Digitalizacija v praksi« na Pantheonovi konferenci poudarila dr. Mojca Indihar Štemberger, predstojnica Katedre za poslovno informatiko in logistiko ter vodja magistrskega študijskega programa Poslovna informatika na Ekonomski fakulteti, da Evropa kot celota v svetovnem merilu sodi med najmanj digitalno napredne regije, po levi in desni nas namreč prehitevajo Združene države Amerike, še bolj pa azijska regija. Če upoštevamo to, potem so razmere v Sloveniji bolj zaskrbljujoče.

»Podjetja v zahodni Evropi, Aziji in ZDA se že osredotočajo na prenovo procesov, poslovnih modelov, povečanje inovativnosti in izboljšanje izkušnje strank. Naša podjetja pa še vedno največ pozornosti namenjajo povečanju učinkovitosti in izboljšanju poslovnega odločanja. To bi morala storiti že zdavnaj,« je bila jasna Štembergerjeva.

Glede na raziskavo, ki so jo s sodelavci na Ekonomski fakulteti izvedli poleti 2017 med velikimi in srednjimi slovenskimi podjetji, slovenska podjetja pri digitalizaciji nekoliko zaostajajo. »Brezpapirno poslovanje je nekaj, kar napredna podjetja uporabljajo že več kot 30 let. Digitalizacija na ravni podjetja pomeni uporabo digitalne tehnologije za spreminjanje poslovnih modelov in procesov ter ustvarjanje novih poslovnih priložnosti. Tudi percepcija, kako pomembna je pravzaprav digitalizacija, je med našimi podjetji drugačna. Medtem ko v razvitem svetu večina podjetij meni, da bo digitalizacija v veliki meri pretresla panogo, v kateri delujejo, pri nas večina podjetij meni, da bo vpliv na njihovo panogo zmeren,« je dejala sogovornica.


Program ne naredi sam, potrebno je nekaj truda

Dr. Peter Wostner, vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije pri Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je na Pantheonovi konferenci poudaril, da morajo podjetja optimizirati poslovanje z digitalnimi rešitvami, ki so na voljo, da se bodo lahko osredotočala na ustvarjanje višje dodane vrednosti in postala konkurenčnejša. Po njegovem mnenju je letošnje leto ključno. »Z letom 2019 je nujno, da se digitalna transformacija bistveno bolj agresivno spodbuja ne samo v smislu, da je treba, ampak tudi kako se je lotiti.«


Igor Zorko, predsednik digitalne koalicije pri GZS: »Mnogokrat podjetja ne vedo, kakšno je stanje v podjetju in kaj je treba narediti. Imajo premalo podpore vodstva, premalo virov, zaposleni pa premalo znanja. Izziv je tudi digitalizacija povezovanja s strankami.«

Igor Zorko, predsednik digitalne koalicije pri GZS, glavni razlog za obstoječe stanje vidi v pomanjkanju zavedanja o nujnosti vlaganja v digitalizacijo in vsebino. »Varnost, zanesljivost in povezljivost niso na vrhu zaznanih problemov. Običajno – in to je škoda – se zavedanje pojavi, ko gre kaj narobe. eHramba je osnova ali temelj za varno formalno brezpapirno poslovanje organizacij. Se pa zavedanje, kaj hramba kot varen repozitorij eDokumentov sploh je in kako se dopolnjuje z dokumentnimi sistemi, počasi krepi,« je dejal. Po njegovem mnenju bi »predvsem mala podjetja potrebovala program z navodili ali predlogami za uvajanje in pametno uporabo osnovnih orodij, ki so potrebna za poslovanje podjetja v digitalnem okolju. To so finančno poslovanje, brezpapirno poslovanje, upravljanje velikih podatkov in e-dokumentov, e-poslovanje s partnerji in strankami, odpiranje v digitalno okolje ter varnost in zanesljivost poslovanja.«

Samo Ošina, direktor strateške poslovne enote Množični trg pri Telekomu Slovenije, je poudaril, da današnji poslovni modeli podjetjem omogočajo prenovo sistemov brez večjih začetnih vložkov, vendar pa se pogosto izkaže, da se v Sloveniji še vedno premalo zavedamo koristi, ki jih prinaša digitalizacija. Ustrezno izvedena digitalizacija namreč prinaša večjo učinkovitost, manj stroškov in bolj zadovoljne uporabnike.

Simon Klemen, produktni vodja za modul Denar (Finance) in vodja razvoja poslovno informacijskega sistema Pantheon je na okrogli mizi poudaril, da je največja napaka, ki jo podjetja lahko storijo, ta, da pričakujejo, da bo program sam od sebe vse postoril namesto njih. »To vsekakor ni res. Treba je vložiti tudi nekaj truda. Priporočal bi, da obstoječe poslovne procese dobro popišejo ter jih ob tem tudi pregledajo, spremenijo ter poskušajo optimizirati. Pri tem so podjetjem lahko v veliko pomoč izvajalci, ki sodelujejo pri digitalizaciji poslovanja s Pantheonom. Vse poslovne procese je mogoče vzpostaviti v samem sistemu. Papir in svinčniki se torej lahko umaknejo in vse začnemo delati preko programa.«

image
Določen del problema leži tudi v informatikih, ki niso ustrezno usposobljeni za bolj strateško vlogo. Foto Pexels


Že desetletja je največja napaka ravno podcenjevanje kompleksnosti projektov na tem področju, je menila dr. Štembergerjeva. »Ob informatizaciji je nujno izboljšati tudi poslovne procese, zgolj avtomatizacija obstoječega načina dela prinaša bistveno slabše rezultate. Spreminjanje obstoječih praks je zahtevno predvsem zato, ker se morajo spremeniti ljudje, česar pa večina žal ne mara. Situacija je še težja, če želimo v kratkem času izvesti velike spremembe. Digitalizacija pa zahteva ravno to.« Poleg znanja in finančnih virov pa – kot je poudarila Štembergerjeva – pomembno vlogo igra tudi ustrezna organizacijska kultura. To je kultura, kjer so zaposleni nagnjeni k tveganju in eksperimentiranju in živijo zato, da lahko delajo. Za takšno podjetje je značilno dobro sodelovanje med oddelki, agilnost, način vodenja je sodelovalen, odločanje pa poteka na podlagi podatkov.

»Žal pa mnogokrat podjetja ne vedo, kakšno je stanje v podjetju in kaj je treba narediti. Imajo premalo podpore vodstva, premalo virov, zaposleni pa premalo znanja. Izziv je tudi digitalizacija povezovanja s strankami. Zelo pomembno je, da podjetje izdela svojo digitalno strategijo, s čimer ugotovi stanje v podjetju in zapiše, kje je treba odpravljati pomanjkljivosti. Prav tu nastopi država s svojo podporo za pripravo digitalne strategije, šele tej pa lahko sledi uspešna digitalna transformacija,« je dodal Zorko.


Državne spodbude so na voljo

Kot je bilo poudarjeno na omenjeni konferenci, država ponuja cel paket spodbud za podjetja. Alenka Marovt z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je sporočila, da so do leta 2023 na voljo spodbude v vrednosti 32 milijonov evrov. To so storitve digitalnega inovacijskega stičišča, ki deluje po sistemu »vse na enem mestu«, javni razpis za e-poslovanje za podjetja, ki vstopajo na nove trge, v pripravi pa je tudi javni razpis za digitalno transformacijo. Za mikro, mala in srednja podjetja so verjetno najbolj zanimivi in koristni digitalni vavčerji. To so enostavne oblike podpore v višini do 10.000 evrov, ki jih lahko porabijo za dvig digitalnih kompetenc, pripravo digitalne strategije, digitalni marketing in zagotavljanje kibernetske varnosti.
Ukrepi so namenjeni izboljšanju kompetenc delovno aktivnih ljudi. Po podatkih Evropske komisije naj bi moralo do leta 2025 kar 52 odstotkov delovno aktivnih ljudi osvojiti nove digitalne veščine. »Tako zaposleni kot tudi vodstvo morajo zagotoviti ustrezna znanja s ključnih področij digitalizacije. Zaposleni morajo pridobiti znanja s področja kibernetske varnosti, interneta stvari, veriženja blokov, množičnih podatkov, kodiranja, podatkovne analitike, računalništva v oblaku, analitičnega razmišljanja, umetne inteligence, strojnega učenja, digitalnega marketinga, razvoja mobilnih aplikacij, razvoja iger, novih digitalnih modelov, industrijskega dizajna itd. Vodstvo pa mora poznati vodenje v digitalni ekonomiji in si zagotoviti znanja s področja digitalne kulture, organizacijskega vedenja, novih digitalnih modelov in pristopov k digitalni transformaciji,« je poudaril Igor Zorko, predsednik digitalne koalicije pri GZS.


Je nova funkcija digitalni menedžer smiselna?

Omenjena raziskava Ekonomske fakultete je pokazala, da je zelo pomembno, kdo se ukvarja z digitalizacijo. »Seveda je koristno, da o njej razmišljajo vsi zaposleni, vendar mora nekdo usmerjati in usklajevati pobude. Izkazalo se je, da so najuspešnejša podjetja, v katerih je digitalizacija del poslovne strategije in je zanjo zadolžena uprava, katere član je tudi izvršni direktor,« je razložila Štembergerjeva.


Simon Klemen, produktni vodja Pantheon: »Največja napaka, ki jo podjetja lahko storijo, je, da pričakujejo, da bo program sam od sebe vse postoril namesto njih.«

Določen del problema leži tudi v informatikih, ki niso ustrezno usposobljeni za bolj strateško vlogo. »Poznam na primer podjetje, kjer je vloga direktorja informatike zelo tehnološka. Pri tem se uprava in še veliko drugih zaposlenih zaveda, da je digitalizacija ključna za izvedbo strategije podjetja. Žal informatiki ne delijo tega mnenja in tudi niso primerno usposobljeni, da bi lahko prevzeli bolj strateško in poslovno vlogo. Kljub temu da odlično skrbijo za delovanje obstoječe infrastrukture, ne zmorejo razmišljati poslovno in izvesti projektov na področju digitalizacije, ki jih želi uprava, kot je recimo uvajanje poslovne analitike in industrije 4.0. Podjetju tako ni preostalo drugega kot organizirati nov oddelek za digitalizacijo. Direktor tega oddelka z nazivom CDO (ang. Chief Digital Officer) razmišlja veliko bolj poslovno ter ima tudi precej obsežnejše poslovno in menedžersko znanje. Po drugi strani novi nazivi in nova delovna mesta niso potrebna, kadar obstoječi izvršni direktor ali direktorji razmišljajo strateško in delujejo poslovno.«

Tudi v Sloveniji imamo tako že nekaj CDO. »Prepričana sem, da je to zelo koristno. Pravzaprav niti ni pomembno, ali se oseba, ki usklajuje pobude na področju digitalizacije, imenuje CDO ali CIO (ang. Chief Information Officer). Pomembno je, da je to oseba, ki ima kombinacijo poslovnega, menedžerskega in tehnološkega znanja. Žal ima veliko obstoječih direktorjev informatike samo tehnološka znanja in posledično kar tretjina obstoječih oddelkov za informatiko sploh ni vključena v projekte digitalizacije, ampak si podjetja pomagajo z zunanjimi svetovalci ali zaradi digitalizacije ustvarjajo vzporedne strukture,« je še dodala sogovornica.
Več iz rubrike