Z atomsko bombo nad pivo

No, testu so dali nekoliko bolj resnoben naslov, in sicer Učinki jedrske eksplozije na komercialno embalirane pijače. Po skrbnem testiranju so ugotovili, da je sicer pivo, ki je bilo najbližje točki detonacije, vsebovalo nekaj radioaktivnih elementov, a v tako nizki koncentraciji, da so ga še vedno označili kot pitno in neškodljivo. Ni pa bilo več posebej okusno, so še zapisali v poročilu.

Kdo pa rožlja z jedrskim orožjem?

Od piva k vinu

Francoz Philippe Hubert z univerze v Bordeauxu je ugotovil, da lahko zaradi atomske bombe odkrije nekatere ponaredke dragocenih staranih vin; v preučitev večkrat dobi izjemno stare steklenice vina zgodovinske pomembnosti in s testiranjem na nekatere radioaktivne izotope je odkril že vrsto ponaredkov; vino, ki vsebuje te izotope, namreč nikakor ne more biti starejše od leta 1945, saj teh izotopov pred eksplozijo prve atomske bombe na svetu še ni bilo v ozračju. Na podoben način nekateri laboratoriji testirajo tudi umetniška dela, predvsem slike – če so ti izotopi prisotni v barvi, slika po enaki logiki ne more biti starejša od leta 1945.

Reuters

Razoroževanje, ki to ni

Od piva in slik pa nazaj k orožju; od vrhunca hladne vojne število jedrskih konic po svetu močno upada, takrat jih je bilo od štiri- do petkrat toliko kot danes. A to nikakor ne pomeni, da lahko govorimo o resnem jedrskem razoroževanju; manjše število jedrskih konic ne pomeni tudi manjše uničevalne sile. Po ocenah inštituta Sipri vse države, ki imajo v lasti jedrsko orožje, to zdaj posodabljajo; današnja jedrska konica, ki za večstokrat presega rušilnost tiste iz leta 1945, ni nič nenavadnega. Mnogi menijo, da je prav zaradi te brutalne uničevalnosti, ki bi lahko uničila naš planet, jedrsko orožje v resnici porok miru, saj deluje kot zaviralec vojnih apetitov. Tudi vojaški strategi se namreč zavedajo, da je bilo opozorilo Alberta Einsteina v pismu ameriškemu predsedniku Harryju Trumanu še kako na mestu, ko je zapisal: »Ne vem, s kakšnim orožjem bo bojevana tretja svetovna vojna, toda vem, s čim bo četrta – palicami in kamni, palicami in kamni!« Jedrsko orožje je sicer lahko porok miru, a le dokler se za krmilom države in vojske ne znajde norec – in že danes ni malo kandidatov za ta naziv.

Prvi del članka preberite TU.

TRETJE OKO:

Dr. Igor Jenčič, vodja Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo Instituta Jožef Stefan: Učinkovitost jedrskega orožja je drugotnega pomena

Se v današnjem svetu napredek pri razvoju jedrskega orožja pretaka tudi v ostale sfere jedrske tehnologije?

Tehnologija jedrskega orožja je še vedno ena najbolj skrbno varovanih skrivnosti in o njej ne vemo prav veliko podrobnosti. Bi pa domneval, da nekega silnega razvoja ni (več), ker se je v minulih 73 letih izkazalo, da je njegova glavna vloga sama posest jedrskega orožja in posledično njegova odvračalna vloga, medtem ko je že količina jedrskega orožja, kaj šele njegova kvaliteta/učinkovitost drugotnega pomena. Mogoče je še največ razvoja oziroma energije namenjeno vzdrževanju obstoječega orožja v brezhibnem stanju, kajti nekatere radioaktivne snovi v orožju se starajo in to vpliva na zanesljivost delovanja.
Upal bi si trditi, da ta razvoj – kolikor ga sploh je – zanemarljivo vpliva na ostale jedrske tehnologije. Že sama narava verižne reakcije v jedrskem orožju je namreč diametralno nasprotna od verižne reakcije v reaktorju; medtem ko je za atomsko bombo potrebno, da se število cepitev v čim krajšem času čim bolj poveča, je zasnova reaktorja takšna, da se število cepitev s časom ne spreminja (oziroma se spreminja zelo počasi). Zato si težko predstavljam kakšen spin-off razvoja jedrskega orožja v civilno uporabo. Druga stvar je seveda razvoj npr. materialov, postopkov ali orodij za uporabo v enem ali drugem. A to velja za vse tehnologije. Že beneški dož je Galileiu financiral razvoj teleskopa, da bi lahko z njim prej opazil sovražne ladje, Galileo pa ga je usmeril v vesolje in odkril 4 Jupitrove lune ...

Kako smo Slovenci v stiku z zadnjimi dognanji jedrske stroke?

Menim, da je slovenska jedrska znanost in stroka v zelo dobrem stiku s svetom. Zaradi razmeroma majhnega števila strokovnjakov sicer nimamo specialistov za prav vsa področja jedrske tehnologija, a pomembnejša oziroma tista, ki so pomembna za slovenske razmere, razmeroma dobro pokrivamo oziroma sledimo razvoju v svetu. Eden od indikatorjev naše mednarodne vpetosti je tudi konferenca »Nuclear Energy for New Europe«, ki bo čez dva tedna v Portorožu. To bo že 27. taka konferenca, ki se je začela kot letno srečanje Društva jedrskih strokovnjakov, potem je dobila regionalni značaj, v zadnjem desetletju pa je postala ena najpomembnejših jedrskih konferenc v Evropi, ki se je redno udeležujejo tudi strokovnjaki iz ZDA, Kitajske, Rusije, Koreje, Japonske.

Glede na uničujoče posledice atomskih bomb - na kakšni skali se delajo načrtovani poskusi z jedrskim orožjem?

Poskusi se delajo – oziroma so se delali – kar na skali 1:1. Narava jedrske eksplozije je namreč taka, da se je ne da poljubno zmanjšati. Zato so poskusne jedrske eksplozije izvajali v odročnih lokacijah, v zadnjem obdobju pod zemljo (opazovalci pa so bili seveda na varni oddaljenosti). Do začetka devetdesetih let so iz poskusnih jedrskih eksplozij nabrali toliko eksperimentalnih podatkov, da so lahko razvili računalniške simulacije, ki so dovolj zanesljive, da poskusov niti ne potrebujejo več (zato so velesile sploh pristale na prepoved jedrskih poskusov).