Who's the real Kekec? *

Blagovna znamka Tomos ni v lasti Iztoka Pikla, lastnika podjetja, ki je proizvajalo dvokolesnike, pač pa jo je pridobil z licenčno pogodbo, sicer pa je v lasti idrijske družbe Hidria, ki bo verjetno v prihodnje iskala nove zainteresirane podjetnike, ki bi želeli uspeti in ohraniti znamko Tomos. Kar nekaj ikoničnih slovenskih blagovnih znamk je šlo po tej poti, mnoge med njimi so bile kljub svojemu nekdanjemu ugledu prodane za drobiž. Kar pa ne velja za blagovno znamko Kekec.

Kekec (pašteta)
Pašteta Kekec – ime, ki spomni na otroštvo in prikliče spomine na potikanje po okoliških gozdovih in strgane hlače. Verjetno večina Slovencev ob omembi paštete Kekec dobi podobne asociacije in tega se je očitno zavedala stečajna upraviteljica Mipa, ko je na dražbi za to blagovno znamko postavila izklicno ceno stotih tisočakov.

Ne le, da so v boju med tremi dražitelji (Droga Kolinska ter družbi Osem in Ahac) ceno še dvignili, pač pa so jo več kot podvojili. Na koncu je roke zmagoslavno dvignil Miroslav Flisar iz družbe Osem, ki je za pašteto Kekec odštelo kar 220.000 evrov. Kot vemo, se takrat še ni zavedal, v kakšno godljo je s tem padel. Pozneje, ko je hotel registrirati evropsko blagovno znamko Kekec, so nanj planili pravniki iz Pomurke (še enega podjetja iz skupine propadlega Mipa), da je blagovna znamka Kekec še vedno v njihovi lasti, njegova znamka Kekec pašteta, za katero je odštel 220 evrskih tisočakov, pa je ničvredna, saj je mrtva in jo je potrebno izbrisati. Kako je to mogoče? Preprosto – Pomurka, ki je nekdaj uporabljala znamko Kekec pašteta, je to namreč, ko je zašla v težave, zastavila pri banki. Ker posojil ni mogla vrniti, se zaradi izgubljene blagovne znamke ni dosti vznemirjala – preprosto je registrirala novo znamko, ki se imenuje zgolj Kekec, in trgu predstavila »prenovljen izgled« svojih izdelkov. S tem, kako se je lahko zgodilo, da se je na dražbi znašla mrtva znamka, tista vredna pa je ostala pri starih lastnikih, se niso ukvarjali.

Na vprašanje, kaj se zdaj dogaja s pašteto Kekec, nam je lastnik podjetja Osem Miroslav Flisar dejal: »Po vsej pravniški kolobociji, ki smo jo imeli s to blagovno znamko, je zdaj končno vse v naših rokah. In šele zdaj nam to daje proste roke, da se lahko brezskrbno lotimo tudi marketinške strategije in postavimo Kekec pašteto tja, kamor spada. Kekec pašteta se vrača!« zatrdi in dodaja, da bodo poskušali prodreti tudi na tuje trge. Nekaj uspeha so že poželi v Makedoniji, poskušajo pa se uveljaviti tudi na Hrvaškem, kjer zaenkrat še tipajo teren, a so prepričani, da jim bo uspelo prepričati kupce tako na Hrvaškem kot v Srbiji.
Ob tem Flisar zatrdi, da bi kljub vsem zapletom še enkrat vstopil v zgodbo, če bi se čas zavrtel nazaj: »Lotil bi se sicer drugače, saj sem bil takrat očitno preveč naiven, tako da sem moral na koncu nekatere stvari kupiti kar dvakrat. Da se je vse skupaj končalo, sem namreč kupil tudi znamko Kekec, za enajst tisočakov, kar je v primerjavi s prvim nakup skoraj simbolična vsota.« Podjetje Osem je po zadnjem izkazu poslovnega izida leta 2017 s prodajo svojih izdelkov doseglo 2.148.596 evrov prihodkov in 66.474 evrov dobička.

Peko
Ena od blagovnih znamk z res dolgo tradicijo je bil tudi tržiški Peko – čeprav se je Peter Kozina že prej ukvarjal tudi s izdelovanjem čevljem (s pomočjo domačih tržiških čevljarjev) in jih prodajal po vsej Avstro-Ogrski, je ime Peko nastalo leta 1913. Natančneje 25. marca, ko je tovarno čevljev preimenoval v Peter Kozina in prijatelji, ali na kratko PE-KO.
Po tem, ko je družba Peko propadla, je bila ena od teh, ki so želeli znamko ohraniti pri življenju, oblikovalka Alja Viryent; proti koncu leta 2016 je na trg poslala svoje prve čevlje pod blagovno znamko Peko. A vse skupaj je bil prevelik zalogaj in projekt ni preživel. Tako je znamka Peko spet pristala na dražbi. Po nekaj neuspelih poskusih so le našli kupca – še enega slovenskega »čevljarja« z dolgo tradicijo, Alpino. Cena? 100.000 evrov.

Danes boste v slovenskih trgovinah sicer zaman iskali čevlje Peko, a Alpina napoveduje, da ne bo več dolgo tako: »Po nakupu blagovne znamke Peko smo takoj začeli pripravljati dolgoročne strategije blagovnih znamk (Alpina je formalnopravno lastnica blagovne znamke Peko postala oktobra 2018). V arhitekturo blagovnih znamk smo po novem, poleg že dobro uveljavljenih znamk Alpina in Binom, uvrstili še Peko in Peter Kozina, s čimer bomo nagovorili nove segmente kupcev, tako nove kot tudi tiste, ki jim je Peko znamka blizu (so jo že kupovali v preteklosti). Po rezultatih raziskave namreč Alpina in Peko še vedno predstavljata najmočnejši znamki modne obutve (znotraj konkurenčnega okvirja) na slovenskem trgu.«

Pojasnjujejo, da bodo pod blagovno znamko Peko razvijali, proizvajali in tržili modno obutev srednjega do višjega cenovnega razreda, klasičnega videza (evergreen modeli) in kakovostne izdelave iz naravnih materialov. Z blagovno znamko Peko nameravajo nagovoriti predvsem moške uporabnike, ki iščejo obutev za službene obveznosti in posebne dogodke.
Pod blagovno znamko Peter Kozina pa bodo prodajali trendovsko modno obutev višjega cenovnega razreda, katere dominantna značilnost je moderen dizajn obutve za vse priložnosti (služba, prosti čas, zabava ...).
»Ravno v teh dneh na mednarodnem sejmu Exporivaschuh v Italiji predstavljamo prvo kolekcijo modne obutve Peter Kozina in kolekcijo modne obutve Alpina za sezono jesen-zima 2019/20. Prejeli smo naročilo vzorcev od obstoječih kupcev iz Nemčije, Rusije, Finske, Švedske, Irske, Estonije, pa tudi nekaterih novih iz Švedske, Švice in Italije. Kolekciji modne obutve Peter Kozina in Peko bosta v prodajalnah Alpina in spletni prodaji na voljo v sezoni jesen-zima 2019/20. S temi novostmi načrtujemo izboljšanje poslovanja lastne maloprodajne mreže v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji ter na ključnih izvoznih trgih,« opisujejo svoje načrte v Alpini.

Rog
Podobni zgodbi kot pri Tomosu, ko smo pred letom ali dvema lahko brali bombastične napovedi o potrojitvi proizvodnje in velikem kontejnerskem izvozu v ZDA, smo bili priča tudi pri blagovni znamki Rog. Ko je Gorenje skupaj z družbo BTC leta 2016 ustanovilo družbo Gor Kolesa, so prav tako napovedovali bleščečo prihodnost prenovljenega modela pony. V Gorenju pravijo, da so se za obuditev znamke odločili, ker je bila legendarna blagovna znamka Rog, tako kot Gorenje z več kot 60-letno zgodovino, kljub nedavnemu zatonu še vedno izjemno prepoznavna, v Sloveniji kar 92-odstotno. »Podjetje Gor Kolesa sta družbi Gorenje in BTC takrat ustanovili kot start up podjetje, z namenom kasnejše prodaje. V dobrem letu dni od prihoda prvih novih ponyjev na trg smo izdelali 5000 koles,« pravijo v Gorenju. A zgodba ni trajalo dolgo.

Konec lanskega leta so družbo Gor Kolesa skupaj z blagovno znamko Rog prodali. »Za prodajo smo se odločili tudi, ker se Gorenje z novo strategijo in lastnikom osredotoča na temeljno dejavnost proizvodnje in prodaje gospodinjskih aparatov in odprodaja družbe s področja ostalih dejavnosti,« pojasnjujejo. Zdaj je lastnik blagovne znamke Rog šoštanjska družba Turna, v kateri pravijo, da trenutno proizvodnja koles pony poteka v minimalnem obsegu, imajo pa naročene komponente za proizvodnjo v sezoni 2019. Po njihovih načrtih naj bi v sodelovanju z zunanjimi partnerji blagovna znamka Rog spet postala znamka za celovito kolesarsko ponudbo na trgu, za ponudbo koles in kolesarske opreme različnih razredov. Višina kupnine za družbo Gor Kolesa ni znana – po pogodbi je poslovna skrivnost.


Kraljica mortadela Gorica
Še ena znana blagovna znamka, ki je bila naprodaj iz propadlega Mipovega imperija, je bila Kraljica mortadela Gorica. Na isti dražbi kot že omenjena Kekec pašteta je tudi ta znamka dosegla več kot dvojno ceno glede na izklicno. A s pomembno razliko – pri Kraljici mortadeli je bila izklicna cena piškavih dva tisoč evrov. Tako tudi končni izkupiček 6500 evrov ni bil ravno vrtoglav. Za tolikšen znesek je znamko kupila družba Celjske mesnine. In jo tudi obdržala pri življenju – Kraljico mortadelo še danes lahko dobite v praktično vseh slovenskih trgovinah.

Znamke Droge Kolinske
Pred desetletjem je vrsto znanih prehrambenih blagovnih znamk prodajal tudi družba Droga Kolinska, ki je bila del Istrabenzovega imperija. Prodajala jih je kot po tekočem traku: Čokolešnik, Zlato polje, Maestro, Argo, Regina, Royal, 1001 cvet, tudi za znane namaze Viki. Uradna razlaga je bila, da se morajo osredotočiti na osrednje in najdonosnejše blagovne znamke, kot so Barcaffe, Argeta, Donat Mg. A seveda je šlo že takrat za reševanje Istrabenza, oziroma za pridobivanje likvidnosti, kjer se je le dalo. Istrabenz je nato manj kot v letu prodal še preostanek Droge Kolinske skupaj z ostalimi blagovnimi znamkami hrvaški skupini Atlantic Grupa. Programi vseh omenjenih blagovnih znamk za razliko od vseh zgoraj opisanih niso bili v težavah (v težavah je bil matični holding), zato ni nenavadno, da še danes poslujejo povsem solidno in jih še vse najdemo na naših trgovskih policah.

Ne zmanjka jih ...
Zdi se, da se v Sloveniji skoraj vsak mesec na trgu znajdejo nekdaj uspešne in priljubljen blagovne znamke. Tako je bila, na primer, pred letom in pol prodana tudi blagovna znamka Armal, nekdaj ugledna znamka sanitarnih armatur, ki je spadala med top pet proizvajalcev po številu armatur v Evropi (kot zanimivost lahko omenimo, da je imel svoj čas v Iranu več kot 60-odstotni tržni delež, kljub temu, da mu poimenovanje tam ni bilo ravno v korist – beseda Armal namreč v perzijskem jeziku pomeni »vdova«. Končni kupec blagovne znamke Armal je bila hrvaška družba Nord Produkt, kupnina pa je znašala 155.000 evrov.
Morda se bo kmalu na trgu znašla še ena blagovna znamka – Zootic. Matično podjetje verige trgovin z vsem za male živali namreč odhaja v stečaj ...

–––––––––––––
* Kdo je pravi Kekec (verz iz pesmi Recyclemana, ki je bil nekoč znan kot raper Ali En)