Vzpon digitalnih domorodcev

»Ko je prišel prvi avtomobil, so ga ljudje sovražili, a niso si domišljali, da bi lahko tekli hitreje od njega. Tudi ko je prišlo letalo, si niso domišljali, da bi lahko leteli višje od njega. Zakaj potem nekateri menijo, da so lahko pametnejši od računalnika? Nemogoče. Računalnik bo vedno pametnejši od človeka. Računalniki si zapomnijo vse podatke, ne pozabijo ničesar, računajo hitreje in nikoli se ne razjezijo,« je na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dejal izvršni direktor kitajskega spletnega trgovca Alibaba Jack Ma.

Modrost kot ključ za prihodnost

Namesto da bi si človek še naprej prizadeval, da bi postal pametnejši od računalnika, si čimer je Ma kritiziral obstoječe šolske sisteme, ki podajajo znanje, tega pa veliko bolje in natančneje obvladajo računalniki, naj bi si v prihodnosti prizadeval biti modrejši. »Računalniki so lahko pametni, ne morejo pa biti modri. Modri ljudje vidijo, česar drugi ne, ali pa nekaj vidijo, a se pretvarjajo, da tega niso videli.«

Dva največja zaviralca ustvarjanja denarnega toka na podlagi inovacij sta prepočasen postopek uvajanja sprememb in strah pred tveganjem.

Še pred desetimi leti si nismo predstavljali, kakšen vpliv bo imela tehnologija na našo družbo. Ne le da danes že temeljito spreminja gospodarstvo, javno upravo, zdravstvo, spreminja tudi način človeške interakcije in dela, pravzaprav vse vidike človeškega življenja. Pametni telefon je postal človeški podaljšek, računalnik je premagal človeka v igri GO, računalniški boti že oblikujejo besedila, robot prinese kavo in pozivnik nas opozori na slabo srce in prepreči srčni napad ali pa samodejno pokliče reševalce. Možnosti, ki nam jih tehnologija z umetno inteligenco in nanomateriali ponuja, so skoraj neskončne. Nobenega dvoma ni, da bo prav razvoj digitalnih izdelkov in storitev v prihodnosti poganjal svetovno ekonomijo.

Kar sedem od desetih najbolj inovativnih podjetij leta 2017 je imelo svoje poslovne procese, tako tiste znotraj organizacije kot tiste, ki so usmerjene navzven k strankam, popolnoma digitalizirane in jim rečemo tudi digitalni domorodci. Vsi drugi na seznamu najinovativnejših podjetij, ki ga je pred kratkim objavila raziskovalna hiša Boston Consulting Group, so digitalne tehnologije tako ali drugače integrirali v svoje procese. Inovacije v preteklem letu tako potrjujejo tezo, da smo pravzaprav že polno zakorakali v četrto industrijsko revolucijo. Kljub temu je še vedno 29 odstotkov od 500 podjetij, zajetih v raziskavo, dejalo, da jih digitalizacija ne bo prizadela in ji zato ne posvečajo pozornosti.

Reuters

Razvoj postaja kibernetični

Med prvo petdeseterico najbolj inovativnih podjetij, je največ, 27, severnoameriških, evropskih je letos že 16, prejšnje leto pa jih je bilo na seznamu le deset. Pregled panog, v katerih se nahajajo najinovativnejša podjetja, kaže na vzpon transportnega in turističnega sektorja – Uber, Space X in Airbnb – ter obenem kaže na moč, ki jo imajo distruptivna podjetja na celotno gospodarstvo.

»Četrta industrijska revolucija omogoča proizvajalcem, da ustvarijo digitalne replike za katerikoli proizvodnji postopek – od laboratorijev do tovarn in celo simulacij storitve za bodoče kupce. Proizvajalci lahko zdaj z majhnimi stroški ustvarijo digitalne prototipe in dizajne tudi za najbolj sofisticirane izdelke, še preden začnejo proizvodnjo. Programska oprema lahko optimizira vse procese in delovne naloge, ki jih izvajajo ljudje ali stroji. Ko enkrat vse deluje v virtualnem svetu, rezultate pretvorimo v fizični svet in spet nazaj v digitalnega s poročilom o koncu projekta. Ta konstantna integracija virtualnega in fizičnega sveta v tako imenovanem kibernetično-fizičnem sistemu je ogromen korak v zgodovini človeštva, ki smo mu priča danes,« je v Davosu poudaril Joe Kaeser, izvršni direktor nemškega Siemensa.

Kakšni inovacijski postopki prevladujejo

Toda kako se podjetja v praksi lotevajo integracije fizičnega poslovnega delovanja v kibernetično? Poročilo Boston Consulting Group ugotavlja, da se od leta 2014 povečujejo štirje tipi inovacij. Prvi so povezani z obdelavo velikih podatkovnih baz, drugi z uvajanjem novih tehnologij v proizvodnje procese, tretji se nanašajo na mobilne produkte in storitve, četrti pa na digitalni dizajn. Množični podatki, ki jih vse več podjetij uporablja v procesu inoviranja, so koristni pri generiranju novih idej in testiranju, prav tako pri vzpostavljanju stika z potrošniki, iskanju novih trgov in dobaviteljev ter v logistiki, ugotavlja poročilo in svetuje podjetjem, naj znotraj njega s podatki ravnajo odprto. Torej da zbiranje in obdelava podatkov nista dostopna le prodajnim oddelkom, ampak da imajo do njih dostop vsi.

Zakorakali smo v četrto industrijsko revolucijo, a kljub temu je še vedno 29 odstotkov od 500 podjetij v raziskavi dejalo, da jih digitalizacija ne bo prizadela in ji zato ne posvečajo pozornosti.

Tretjina sodelujočih podjetij v raziskavi je dejala, da v prihodnjih treh do petih letih pričakujejo precejšen vpliv mobilnih produktov in storitev ter digitalnega dizajna na posel v njihovem sektorju. Četrtina jih je dejala, da se aktivno ukvarjajo s tem tipom inovacij. Preostali, navaja poročilo, bodo v inoviranju zaostali in se bodo morali prej ali slej ukvarjati z vprašajem povečanega tveganja zaradi zaostanka ali celo izgube trga, kot se je to zgodilo Kodaku.

Pri načrtovanju digitalnih strategij in razmišljanju o morebitnih prihodnjih disrupcijah na trgu, je treba upoštevati tudi spreminjajočo se krajino na področju intelektualne lastnine. »Digitalna podjetja se pogosteje kot tradicionalna ukvarjajo z intelektualnimi pravicami. Tista, ki se spogledujejo z umetno inteligenco (AI), morajo upoštevati, da so štirje od desetih najbolj zaželenih AI-patentov v lasti velikih korporacij, ki živijo od prodaje intelektualnih pravic drugim podjetjem. Tudi nadzorne plošče za samovozeča vozila danes niso v lasti avtomobilističnih velikanov, ampak Microsofta, Googla in Appla,« opozarja Boston Consulting Group.

Reuters

Strah kot največji zaviralec inovacij

Raziskava ugotavlja tudi, kaj sta dva največja zaviralca ustvarjanja denarnega toka na podlagi inovacij. Leta 2017 sta bila to prepočasen postopek uvajanja sprememb in strah pred tveganjem.

»Tesla se je na prvo mesto najinovativnejših podjetij v avtomobilistični industriji (šesto mesto med vsemi 500 podjetji v raziskavi, op. a.) uvrstil prav zaradi tehnološke inovacije na področju tako baterij kot avtonomne vožnje. Ni jih strah neuspeha. Če bodo padli, bodo padli pred očmi celotne javnosti.« Glede počasnega uvajanja sprememb, navaja poročilo, je analiza pokazala, da so inovacijsko bolj uspešna tista podjetja, ki so bolj ploščatih organizacijskih oblik in imajo uvedene agilne postopke vodenja ter veliko vlagajo v razvoj talentov. Njihove delovne ekipe so mutlidisciplinarne, manjše kot nekoč, znotraj podjetij uvajajo laboratorije in lastne pospeševalnike, nimajo pa niti težav, če v organizacijo pripeljejo idejo ali rešitve, ki je bila razvita zunaj nje.

V zvezi z organiziranostjo podjetja poročilo ugotavlja, da morajo digitalno strategijo družbe posvojiti vsi njeni člani, ne le digitalni strategi. »Digitalni domorodci imajo manjše ekipe, sestavljene iz posameznikov z različnimi vertikalnimi znanji, ki so prevzeli delovni model 'testiraj in se uči'.« Na takšen način se izognejo dolgoletnim fazam inoviranja in preizkušanja ter testiranja na trgu, saj potrošnike na ta način lahko vključijo v že zelo zgodnji proces razvoja produkta in ga lahko prilagajajo glede na njihove odzive. V ta namen uporabljajo preproste simulatorje, 3D-printerje in napredne dizajnerske programe.« Vedno več podjetij za izdelavo prototipa uporablja zunanje laboratorije ali sodeluje z start upi, preden se lotijo razvoja novega izdelka, vedno več večjih podjetij pa ustanavlja tudi svoje digitalne investicijske sklade in pospeševalnike, kar bo praksa tudi v prihodnosti.

Najboljša inovativna podjetja

• Osredotočena so na kupca in na reševanje njegovih težav.
• V procesih odločanja in uporabe virov so agilna,
• Veliko eksperimentirajo in se učijo na napakah.
• Zaposleni in vodje imajo jasne naloge in odgovornosti.
• Ekipe so multidisciplinarne, kar pomeni, da s ciljem pretoka znanj in informacij skupaj delajo na primer znanstveniki in vodje projektov.