Vsak peti evro v zeleno politiko

Evropska unija se zavezuje, da bo kljub stroškom brexita petino celotnega proračuna namenila zeleni politiki; do leta 2020 kar 180 milijard evrov.
Fotografija: Kaja Kovic
Odpri galerijo
Kaja Kovic

Za življenje potrebujemo vedno več elektrike, pravi Monica Frassoni, predsednica EU-ASE (European Alliance to Save Energy). Sedanjo pridobivamo iz različnih virov, od njih je tretjina obnovljivih in okolju prijaznejših. “Do leta 2050 želimo ta delež povečati na najmanj polovico,” doda.

Ko je leta 2015 skoraj 200 držav podpisalo pariški sporazum, so se skupaj zavzele za omejitev dviga povprečne svetovne temperature na manj kot 2 stopinji do konca stoletja, se bolje, na stopinjo in pol.

Kaja Kovic
Kaja Kovic

Prav pariški sporazum je poslance Evropskega parlamenta navdahnil za konferenco Financiranje energetskega prehoda. Ideja je jasna, neobnovljive vire energije kot so premog, nafta, zemeljski plin in jedrska energija je potrebno zamenjati z obnovljivimi viri kot so sončna, vetrna, vodna, geotermalna energija in biomasa. Ti viri imajo namreč velik in trajnostni potencial ter so precej enakomerno razporejeni po svetu. Kar pa je najbolj pomembno,ne onesnažujejo okolja, v katerem živimo. To je poudaril tudi Jerry Brow, guverner Kalifornije. “Cena bolezni, kot so astma, pljučno obolenje, rak in smrt, je višja od cene zagona okolju prijaznih energetskih mehanizmov, ki terjajo visoke začetne, a precej nižje kasnejše stroške. Cilju zelenih politik morajo slediti države, mesta, politiki, davčna politika, zakoni, industrije, transportna, gradbena in energetska podjetja, zasebni sektor, inovatorji ter ljudje v svojih vsakdanjih vzgibih.

Evropska komisija je boju proti onesnaženosti okolja namenila 180 milijard evrov med leti 2014 in 2020, za prihodnje obdobje pa bodo temu namenili 177 milijard. Evropska unija ima več instrumentov in programov, preko katerih bodo financirali in investirali v reduciranje ogljikovih izpuhov. To so Evropski energetski program za oživitev (EEPO), Instrument za povezovanje Evrope (IPE), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad. Na konferenci ter parlamentarnem zasedanju so evropski javno spodbudili potencialne investitorje, da stopijo skupaj v novi energetski politiki. Kljub temu, da sta ideja in pot jasni, se vedno problematizirajo financiranje tega projekta, ki je npr. v zvezni državi Kalifornija uspel prav s pomočjo investitorjev.

Več iz rubrike