Vsak izgubljen dolar pomeni napredek v tehnologiji

Tržna kapitalizacija digitalnih valut in žetonov se je v prvem četrtletju novega leta zmanjšala za 37 odstotkov, s približno 800 milijard dolarjev ob koncu leta na 300 milijard dolarjev v aprilu. Pregled preteklih korekcij kaže, da ta še zdaleč ni največja, lani poleti je tržna vrednost upadla za 43 odstotkov. Marsikdo je izgubil veliko denarja, marsikdo pridobil. Se sprašujete, zakaj so nihanja v vrednostih na kriptotrgu tako visoka? Odgovor se skriva v dejstvu, da kriptovalute in žetone upravljajo običajni ljudje v nasprotju z certificiranimi borznimi trgovci na delniških in drugih trgih. Medtem ko je globalni delniški indeks zaradi geopolitičnih groženj padel za 4,2 odstotka, pa na kriptotrgih večdesetodstotne padce lahko povzroči že ena objava na socialnih omrežjih.

Pohlep in strah, padci in rast

»Ljudje, ki vidijo potencial v nastajajočih sistemih, ki temeljijo na tehnologiji veriženja blokov, so tisti, ki z nakupi digitalnih valut in kovancev oziroma digitalnega premoženja poganjajo kriptotrge. To ni nič nenavadnega, enako kot na drugih trgih.

Joseph Lubin: Platforme, kot sta Airbnb in Uber, so zgolj vmesniki, ki v zameno za dobičke nočejo sprejeti nobene odgovornosti in jih v resnici ne potrebujemo, če za varnost transakcij med uporabniki lahko poskrbi tehnologija blockchain.

Ker pa so kriptotrgi edini, ki trgovanje omogočajo običajnim ljudem, se ti večkrat brezglavo zaganjajo v novo ekonomijo, ker nočejo ničesar zamuditi. Ko se to dogaja, jih vodi pohlep, in zaradi tega gredo cene preveč visoko. Ko se začne korekcija, se padanja cen preveč prestrašijo in odidejo s trga, zaradi česar cene strmoglavijo še niže kot ob normalnih korekcijah,« za Svet kapitala razloži eden izmed soustanoviteljev drugega največjega omrežja blockchain Ethereum Joseph Lubin, ki se je pred časom udeležil prvega evropskega vrha o blockchainu na Brdu pri Kranju, ki ga je v sodelovanju s slovensko vlado organiziral Blockchain Alliance Europe.

Zadnje obdobje bikovskega trenda v kriptoekonomiji se je dogajalo konec decembra in prvi teden januarja, ko so bile vrednosti kriptovalut in žetonov rekordno visoke. »Te vrednosti niso bile realne. Tudi ob prihodu interneta 1.0 so cene delnic novih internetnih podjetji v določenem obdobju strmo narasle in potem čez nekaj časa strmo padle, kljub temu pa je tehnologija kasneje revolucionarno spremenila družbo,« pojasnjuje Lubin.

Po njegovem mnenju bomo strmo rast in globoke padce opazovali še kar nekaj časa in to ni bil zadnji takšen primer. »To ni nič slabega. Tudi v revoluciji dot.com je vsak izgubljen dolar omogočil podjetjem, da so se naučila nekaj novega. So rasla, padla, se spet pobrala, nekatera nikoli, nekatera so se učila na napakah drugih ter na koncu zgradila internetno revolucijo.«

Reuters

Internet 3.0.

Enako naj bi se po mnenju sogovornika dogajalo danes, ko smo, kot pravijo zagovorniki tehnologije veriženja blokov, na pragu interneta 3.0. Internet 1.0 je pomenil statične spletne vsebine brez možnosti interakcije, internet 2.0 omogoča interakcijo, njen največji predstavnik je Facebook, internet 3.0. pa naj bi pomenil tudi interakcijo med uporabniki interneta brez množice posrednikov. Nekateri izmed teh, Lubin je eksplicitno omenil Uber in Airbnb, po njegovem mnenju neupravičeno govorijo o delitveni ekonomiji. »To so zgolj vmesniki, ki v zameno za dobičke nočejo sprejeti nobene odgovornosti in jih v resnici ne potrebujemo, če za varnost transakcij med uporabniki lahko poskrbi tehnologija.«

Ne le da tehnologija lahko bistveno spremeni interakcije med člani družbe na popolnoma nov še ne viden način, prilagodile se ji bodo tudi že uveljavljene institucije. »Tehnologija prinaša globoke spremembe in mnogo ljudi razume, da se bo svet ob premiku z interneta 2.0. na infrastrukturo interneta 3.0 zelo spremenil. Marsikatere panoge se bodo morale spremeniti v smeri večje učinkovitosti in postati bolj zaupanja vredne,« pravi. Finančne institucije, ki so se na začetku ustrašile digitalnih valut, po Lubinovem mnenju že začenjajo dobro razumeti tehnologijo in jo integrirati v svoje sisteme, in to z namenom večje učinkovitosti in zaščite.

Prva banka z delujočo storitvijo na blockchainu

Španska banka Santander kot prva v bančnem svetu od sredine aprila s pomočjo tehnologije veriženja podatkovnih blokov strankam v štirih državah omogoča hitre mednarodne denarne transferje.

Tim Mitja Žagar: Ker transakcije, ki so v omrežju, vidijo vsi, je treba s pravili določiti, kdo bo katero potrdil. Z načinom dokaza o delu transakcijo potrdi le tisti, ki prvi reši zapleteno matematično enačbo.

V prvi fazi je na voljo strankam v Španiji, Veliki Britaniji, Braziliji in na Poljskem, v prihodnjih mesecih pa jo nameravajo razširiti v še več držav.

Storitev »prinaša vrednost, transparentnost, zaupanje in storitev, ki jih stranke od banke, kot je Santander, pričakujejo«, je po poročanju STA poudarila izvršna predsednika banke Ana Botin. Stranke v Veliki Britaniji lahko One Pay uporabijo za prenos denarja v Evropo in ZDA. Španske stranke lahko denar prenesejo v Veliko Britanijo in ZDA, stranke v Braziliji in na Poljskem pa v Veliko Britanijo. Transferji v Evropo so lahko opravljeni isti dan. »Naš cilj je pomagati tisočim, ki mednarodne plačilne storitve uporabljajo vsak dan. V prihodnjih mesecih bomo dodali še več valut in trgov,« je še napovedala Botinova. Nova storitev uporablja programsko rešitev xCurrent, za katero stoji ameriški Ripple. Vendar pa stranke v plačilih ne bodo mogle uporabiti istoimenske kriptovalute (XRP).

Toda če Santander skrbi za svoje komitente, da bodo njihova plačila čim hitreje izvedena, pa imajo prebivalci širom po svetu veliko hujše težave, ki jih tehnologija veriženja blokov lahko reši. »Marsikateri prebivalec tega planeta bi rad kupoval stvari iz zahodnega sveta, a mu plačilni sistemi tega ne omogočajo. Marsikdo sploh nima bančnega računa oziroma dostopa do bank ali pa njihove banke ne omogočajo spletnih plačil. Meddržavne transakcije so marsikje, predvsem na vzhodni polobli, zelo težavne,« pojasnjuje Lubin.

Reuters

Omejitve blockchaina se počasi zmanjšujejo

Zares korenite spremembe pa bomo v novi internetni revoluciji videli, pravi sogovornik, ko se bo tehnologija blockchain razvila v smeri, da bo sploh lahko dostopna vsem. Namreč danes lahko omrežje prenese v povprečju 25 transakcij na sekundo, kar je zelo malo, Visa jih lahko obdela 17.000 na sekundo, potrjevanje dogodkov (transakcij …) na blockchainu pa je zaradi velike porabe elektrike okoljsko zelo sporno.

Dogodke na blockchainu potrjujemo na dva načina. Najbolj razširjen je tako imenovano dokazilo o delu (proofofwork), ki pa je zaradi porabljanja procesorske moči računalnikov, ki z algoritmi potrjujejo te dogodke, najbolj zapleten in tvegan. Ljudje, ki potrjujejo transakcije, so namreč za svoje delo nagrajeni (rudarjenje). »Ker transakcije, ki so v omrežju, vidijo vsi, je treba s pravili določiti, kdo jo bo potrdil. Z načinom dokaza o delu transakcijo potrdi le tisti, ki prvi reši zapleteno matematično enačbo. Za rešitev pa je potrebne veliko procesorske moči. Zato do rešitve in nagrade pride le tisti, ki ima več računalnikov, s čimer se je razvila nesmiselna tekma, kdo bo imel več računalnikov, da bo lahko prvi potrdil čim več transakcij, kar je okoljsko izjemno sporno,« pojasnjuje Tim Mitja Žagar. soustanovitelj Iconomija, enega prvih projektov blockchaina pri nas.

Drugi del članka preberite TU.