Vsak dan se postavite v kožo petletnika

Ljubljano je na povabilo podjetniške skupnosti CEED pred kratkim spet obiskal ameriški serijski podjetnik Jeff Hoffman. Milijarder, ki ima za seboj osem start-upov in se je med drugim preizkušal tudi v glasbeni industriji, se danes posveča predvsem mentorstvu drugim zagonskim podjetjem po svetu. O slovenski prestolnici govori v presežkih, spominja ga na Disneyland. O slovenskih start-upih ima visoko mnenje, če ne bi bilo tako, ne bi k nam prišel že drugič, zagotavlja.

Kot serijski podjetnik imate za sabo osem start-upov, od tega šest uspešnih, kaj vas žene?

Vedno sta me gnali dve stvari. Prva je bilo reševanje pravih problemov, ki jih imajo ljudje in podjetja. Moj prvi start-up je bil prav tako v turističnem poslu, dolgo pred Priceline.com in Booking.com smo ustvarili avtomate za potrjevanje letalskih vozovnic. Težava je bila, da je zelo dolgo trajalo, preden ste pri prijavnem okencu prišli na vrsto za potrditev letalske vozovnice, čeprav za to ob obstoječi tehnologiji ni bilo nobenega razloga.

Kako se vam je porodila ta zamisel?

Ko sem enkrat obtičal na letališču z množico jeznih potnikov, ki so se gnetli v vrsti za potrditev vozovnice, sem jih vprašal, koliko bi bili pripravljeni plačati, da bi takoj prišli na vrsto. Dobil sem odgovore, da od pet do 50 dolarjev. Zakaj bi kdo plačal 50 dolarjev za check-in? Pa mi je možakar pojasnil, da če zamudi ta polet, bo njegov posel ob tisoč evrov – seveda raje da 50 evrov, kot zamudi na polet.

Ključno vlogo pri vaših start-upih ima tehnologija?

Seveda, na pot poslovnega uspeha nas je porinilo to, da smo našli pravi problem in uporabili obstoječo tehnologijo, da smo ga rešili.

Miklavz Grmek

Rekli ste, da vas ženeta dve stvari; omenili ste reševanje problemov, kaj je druga?

Učinkovitost. Vedno opazujemo panoge, v katerih je veliko ljudi v sredini, ki ne naredijo veliko, pa precej zaslužijo. Zakaj moram nekoga klicati, da mi poišče sedež na letalu ali sobo v hotelu, če imam tudi sam svoj računalnik? Naredimo panoge bolj učinkovite, z manj koraki med porabniki in ponudniki storitev.

S svojimi start-upi že dolgo rešujete težave potovalne in turistične panoge, zakaj ravno ta panoga?

Nismo samo v tej panogi, smo pa v njej že dolgo. Vzroka za to sta dva: prvi je, da je ta panoga neučinkovita in se jo da izboljšati. Drugi vzrok pa je, da je ta panoga ogromna, globalna je. Vsi ljudje potujejo, držav je več kot dvesto, priložnosti za posel je torej ogromno.

Za vami so prišli številni, ki počnejo podobno kot vi, učili so se na vaših napakah, kako gledate na to?

Kot rečeno, ta posel je globalen, trg je dovolj velik in prostora je dovolj za vse. Res so se podjetja za nami lahko veliko učila iz naših napak in to je dobro, ker se tudi mi lahko marsikaj naučimo od njih.

V disruptivnem poslu ste, pretresli ste številna podjetja. Kako je živeti s tem?

Res smo disruptivni in to je cilj. Te panoge morajo biti pretresene, ker so neučinkovite. Niso bile najboljše za uporabnika, ampak za ponudnika. Tako je moralo biti, priložnost za motnjo je bila in mi smo jo zagrabili.

Kaj se zgodi z odnosi v start-upu, ko na račun pride prvi resen denar za financiranje?

Če boste opazovali le svojo konkurenco, boste prezrli spremembe, ki jih prinaša nova tehnologija in jih narekuje trg.

Denar ne bi smel spremeniti ničesar. Težava je, da je preveč podjetij preveč osredotočenih na financiranje namesto na ustrezno reševanje realnega problema. Denar sploh ne bi smel biti težava in ne bi smel biti cilj, vsaj pri nas je bilo tako. Pleskar barva hišo, ne bo kar nehal, ko mu bo zmanjkalo rdeče barve, nabavil jo bo in nadaljeval delo. Financiranje je zgolj eno od sredstev, kot je barva za pleskarja, druga sredstva so talent, povpraševanje na trgu in podobno. Ljudje v start-upih so pogosto preveč osredotočeni na iskanje denarja in pozabljajo na svoje glavno poslanstvo, to je reševanje problemov.

Zdi se, da se vse, česar se dotaknete, spremeni v uspeh; Priceline.com je vreden 81 milijard dolarjev. Kaj človek naredi, ko s start-upi postane milijarder?

Sam sem se spraševal, kaj počnejo tisti, ki jim vedno uspeva dosegati izvrstne rezultate, študiral sem inovatorje, veliko sem poslušal in se poskušal kaj od njih naučiti. Ne vem, kaj počnejo drugi, ko jim uspe v poslu. Sam sem sklenil, da eno leto ne bom nikomur rekel ne. Kdorkoli me bo prosil za nasvet ali pomoč v zvezi s podjetjem, mu ne bom rekel ne, tako vračam svojemu okolju. Zdaj to počnem že peto leto, potujem po svetu in sem mentor podjetnikom.

Dejavni ste v tehnoloških start-upih, tehnologija spreminja naše življenje in posel do neprepoznavnosti.

Res je, vsak dan nekdo nekje na svetu izumi kaj novega, to je treba spremljati. Ni je panoge, ki bi lahko ignorirala tehnološki napredek. Ne moreš reči, jaz sem kmet, name tehnologija nima vpliva. Ni res, ravno pred kratkim sem v Makedoniji naletel na kmeta, ki je sam naredil svojo pametno cisterno za mleko in ta mu v kabino tovornjaka sporoča vse, kar mora vedeti o stanju mleka v cisterni.

Saj v kmetijstvu je še kar veliko prostora za tehnološke inovacije.

Uporabniki so se tako navadili na tehnologijo, da nikoli ne morete vedeti, kdaj vas ne bodo več potrebovali, ne glede na panogo. Denimo kardiolog, ki ima v svoji ambulanti elektrokardiogram (EKG), ne morete mimo njega, če želite izvid srca. On je brez skrbi, za vsak EKG dobi 200 dolarjev. Veste, koliko prihodka ustvarijo bolnice in zdravstveni centri zgolj z EKG? Pred kratkim pa sem na sejmu elektronike srečal 20-letnega študenta, ki je razvil aplikacijo za pametni telefon, s katero si lahko EKG naredite kar od doma, telefon pa pošlje izvid neposredno vašemu zdravniku.

Posla vrhunskega kardiologa torej ne bo ogrozil drug kardiolog, ampak neki 20-leten študent. Hecno.

Tako je po vseh panogah. Ko ugotavljate, kako uspešni ste, se primerjate s tekmeci in si rečete, kar dobro nam gre glede na tekmece. No, to je napaka, vaš posel se ne spreminja le zaradi vaših tekmecev. Če boste opazovali le svojo konkurenco, boste mimogrede prezrli spremembe, ki jih prinaša nova tehnologija in jih narekuje trg.

Kaj storiti, da ne prezremo takšnih sprememb?

Vsako jutro, ko se zbudite, bo na svetu nekaj novega, česar včeraj ni bilo. Če boste to prvi odkrili in našli način, kako to rešitev uporabiti v svojem poslu, vam bo uspelo. Kot veste, imam v glasbeni industriji kar nekaj prijateljev. Eden od njih je pripravil koncert, na katerem sta na odru skupaj nastopila Tupac Shakur in Elvis Presley. Moj znanec iz Japonske je šel še dlje, peljal me je na koncert v razprodano dvorano z deset tisoč sedeži, na odru pa je nastopala hologramska pop zvezda. Ta hologram je tako popularen, da polni koncertne dvorane, prodajajo se majice z likom te zvezde.

Takšne stvari so se še pred nekaj leti zdele kot predmet znanstvene fantastike. Kako sploh najti inovativno rešitev, ki bo v korist mojemu podjetju?

Vsak dan poskusite za deset minut izstopiti iz panoge. Če delate v zdravstvu, pojdite kdaj na kakšno konferenco finančnikov. To vam bo odprlo nova obzorja.

Kolikor poznam inovatorje, nihče ne leži in čaka, da pride mimo dobra zamisel. Večina jih na svet gleda precej drugače kot drugi, obstajajo tudi tehnike, s katerimi se da um izuriti v to smer. Meni je najbolj všeč tehnika petletnika: poskušajte razmišljati tako kot petletnik, ki neprestano sprašuje vse mogoče. V podjetju poskusite z dnevom petletnika, ko lahko vsak postavi najbolj osnovno vprašanje o čemerkoli v podjetju; če nanj nihče ne zna odgovoriti, se tega znebimo. Recimo, zakaj tiskamo ta poročila? Zakaj potrebujemo to napravo v pisani? Če nihče ne zna odgovoriti, jo nehajmo uporabljati in kmalu bomo ugotovili, da zmoremo brez teh zadev, da smo bolj učinkoviti.

Kako se navaditi razmišljati zunaj svojih ustaljenih vzorcev?

Ena od tehnik, ki sem jih opazil pri najbolj inovativnih ljudeh, ki jih poznam, je, da radi stopijo iz svojih okvirov, da na svet gledajo širše. Predlagam, da vsak dan poskušate za deset minut izstopiti iz panoge, ki vam je blizu, in se poskušate naučiti nekaj novega. Če delate v zdravstvu, pojdite kdaj na kakšno konferenco finančnikov, čeprav tema konference nima nikakršne povezave z vašim delom. To vam bo odprlo nova obzorja, dalo nove informacije, ki lahko v vas porodijo kakšno novo zamisel.

Miklavz Grmek

Česa se bomo učili, izberemo kar naključno?

Da. Ko rečete instinktivno, vsak misli, da je to nekaj slabega, da smo nekaj naredili na hitro, po naključju, brez razmišljanja. Sam menim, da ni tako, instinkt je po mojem zgolj hitra inteligenca. Ko kaj naredim po instinktu, to dejanje vsebuje vse moje izkušnje, dobre in slabe odločitve. V nas se nakopičijo vse znanje, izkušnje in življenjske brazgotine, naš trenutni naravni odziv vsebuje vse to.

Kako naj se neko podjetje, ki je že razmeroma dobro optimiziralo svoje poslovanje, posveča še preizkušanju norih idej?

Zares dobra podjetja vedo, kaj je njihova glavna dejavnost, kaj je njihov glavni posel, s tem se ne bodo igrala. Bodo pa vzporedno ob tem, ločeno od glavne dejavnosti, posvetila čas in prostor eksperimentiranju. Briljantne zadeve so večinoma izšle iz zamisli, ki so na prvi pogled delovale absurdno.