Evropa še vedno nezadostna pri pokritosti in hitrosti omrežij
Evropa ima že nekaj časa težave z vsesplošno internetno povezljivostjo, čeprav je tehnološko na vrhu svetovne lestvice. Zgoraj omenjeni podatek je sicer iz leta 2020, vendar lahko zadevo povzamemo z nedavnim podatkom: leta 2021 je omrežje pete generacije (5G) doseglo 62 odstotkov evropskega prebivalstva, v primerjavi s 93 odstotki v ZDA.
Pred kratkim je potekal spletni dogodek evropske organizacije DIGITALEUROPE, ki je obravnaval predstavljeno težavo in pojasnil, kaj bi bilo treba storiti, da bi lahko zapolnili to vrzel. Ključne poudarke predstavljamo v nadaljevanju.
Ali je Evropa prepočasna, da bi privabila naložbe?
Ko je bila napovedana odločna poteza, da se 20 odstotkov svežnja spodbud EU v višini 723 milijard evrov nameni povezovanju, je organizacija DIGITALEUROPE podala jasna priporočila, kako naj države članice na več področjih dosežejo čim večji učinek sredstev. »Povezljivost je bila v ospredju naših prednostnih nalog, s posebnim poudarkom na povezovanju podeželskih območij in spodbujanju rasti v tradicionalnih sektorjih,« navaja evropska organizacija na svoji spletni strani.
Evropa zaostaja za drugimi svetovnimi regijami glede hitrosti in pokritosti omrežij in skladi za oživitev gospodarstva lahko pri izboljšanju stanja na tem področju igrajo pomembno vlogo, če so pametno uporabljeni. Toda kaj menijo strokovnjaki o naših možnostih za vodilno vlogo na področju povezljivosti v prihodnosti?
Ena od ponavljajočih se ugotovitev je, da je Evropa preveč razdrobljena in počasna, da bi privabila naložbe. Da bi podjetja lahko konkurirala na svetovni ravni, morajo biti najprej sposobna premagati 27 različnih nacionalnih okvirjev. Če so nas nedavni tragični dogodki, od pandemije covida-19 do vojne v Ukrajini, kaj naučili, potem to pomeni, da potrebujemo enoten pristop k povezljivosti.
Druge svetovne regije bodo vedno v prednosti, dokler ne bomo zadev enotno rešili na domačih tleh. Za to bodo potrebne odločne politične odločitve, menijo strokovnjaki. V Evropi še vedno obstajajo velike razlike v pristopih in časovnih razporedih za izdajanje določenih dovoljenj, kar v nekaterih državah članicah odvrača naložbe industrije in ogroža ambicije enotnega trga.
Reforma telekomunikacij v EU
Evropska komisija je že leta 2015 s strategijo za enotni digitalni trg napovedala reformo telekomunikacij, katere cilj je med drugim zagotoviti spodbude za naložbe v omrežja, uvesti doslednejši pristop k politiki in upravljanju radijskega spektra ter odpraviti regulativno razdrobljenost za vzpostavitev pravega notranjega trga.
Čeprav je Evropa od takrat sprejela obsežen nov pravilnik za telekomunikacijsko ureditev, Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah (EECC), se zdi, da nobeden od teh ciljev ni bil dosežen, menijo strokovnjaki organizacije DIGITALEUROPE. Slednji še vedno na prvo mesto seznama stvari, ki jih mora Evropa odpraviti, postavljajo pomanjkanje donosnosti naložb in počasne dražbe spektra. Dobra novica je, da lahko ta trend še vedno obrnemo, če želimo.
DIGITALEUROPE je opravil pogovore z vodilnimi strokovnjaki iz vseh podjetij in nacionalnih trgovinskih združenj, ki so njihovi člani, da bi jih povprašali, kako ocenjujejo trenutno stanje fiksne in mobilne povezljivosti v Evropi in kako vidijo prihodnost, ki vodi k evropskemu digitalnemu desetletju.
Več kot polovica vprašanih meni, da je pomanjkanje donosnosti zasebnih naložb glavni dejavnik, ki ovira Evropo pri tem, da bi dosegla vodilno vlogo na področju fiksnih omrežij. Velike zamude pri dražbah spektra so glavni dejavnik, ki ovirajo vodilno vlogo Evrope na področju mobilnih omrežij, meni 69 odstotkov vprašanih. Nihče od vprašanih strokovnjakov pa ni prepričan, da bo Evropa v sedanjih razmerah vodilna v prihodnji tekmi za omrežje 6G. Polovica jih je le delno prepričanih, četrtina pa je odkrito skeptična.
Kaj bi morala Evropa storiti, da se zapolni vrzel povezljivosti?
Izvršna direktorica organizacije DIGITALEUROPE Cecilia Bonefeld-Dahl je 10. marca na spletnem dogodku 'Mind the Gap: Empowering Europe through Connectivity' pojasnila, da bi morala Evropa v prihodnjih letih:
- korenito prenoviti upravljanje telekomunikacij z novim aktom o povezljivosti, da bi dosegli večjo evropsko usklajenost,
- naložbe v omrežja postaviti na prvo mesto v politiki in regulativnih ukrepih,
- izvajati zbirko orodij za povezljivost, da bi v kratkem času odpravila naložbeno vrzel
- in v celoti izkoristiti razpoložljiva javna sredstva za povezljivost.
S temi ukrepi bi Evropa lahko spremenila sedanjo paradigmo, ki je prepočasna pri uvajanju omrežij. Če oblikovalci politik resnično želijo, da bi Evropa imela najboljša omrežja, mora priti do temeljitega premika na ravni EU in predvsem držav članic. Kot primer dobre prakse na področju povezljivosti sta bili sicer izpostavljeni Finska in Italija.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost
