Vprašanje ni da ali ne, ampak le, kako hitro

Evropska unija in tudi preostali svet se počasi začenjata zavedati, da dosedanji model linearnega gospodarstva, ki temelji na produkciji, uporabi in odlaganju odpadkov, ni več vzdržen, če se želimo izogniti svetovnim konfliktom in ohraniti naravo ter surovine. Tudi slovenska vlada je prehod v krožno gospodarstvo napovedala z izvedbo ukrepov, ki naj bi ustvarili ustrezne pogoje za trajnostno rast in razvoj. Predsednik vlade Miro Cerar je prepričan, da je prehod v krožno gospodarstvo civilizacijska nuja.

Če za začetek pojasniva bralcem, kaj je krožno gospodarstvo in v čem se sploh razlikuje od trajnostnega razvoja, o katerem je bilo izrečenih že veliko besed, manj pa je bilo dejanj?

Koncept krožnega gospodarstva pomeni, da poskušamo gospodarjenje urediti tako, da se tako naravni kot umetni viri čim dlje zadržijo v procesu proizvodnje in uporabe. Torej poskušamo neko surovino ali proizvod uporabljati, kolikor časa je mogoče, to pa lahko naredimo s prenavljanjem, recikliranjem in pridobivanjem surovin iz reciklažnega postopka. S takšnim delovanjem prihranimo pri surovinskih virih, ohranjamo naravo, znižujemo materialne stroške in spodbujamo ekonomsko učinkovitost ter posledično ohranjamo ali spodbujamo zaposlenost. Uvedba takšnega načina zahteva tudi veliko inovacij, v čemer je Slovenija, ki je teritorialno in po številu prebivalcev majhna država, lahko pravzaprav še najbolj konkurenčna. Gre pravzaprav za nov model, spremembo paradigme, ki upošteva tudi vse nove tehnološke dosežke ter s tem zagotavlja, da vse, kar imamo danes, z reprodukcijo ohranjamo za prihodnje rodove. Pri vsem tem je jasno, da pri krožnem gospodarstvu ni vprašanje da ali ne, ampak kako hitro in kako pametno.

Imate že kakšne konkretne predloge, kako do tam?

V Sloveniji smo že zelo ozaveščeni o ločevanju odpadkov, zdaj moramo doseči le, da se to razširi še na proizvodno in potrošniško sfero.

Vlada mora spodbujati uvedbo krožnega gospodarstva z vsemi svojimi politikami ter slediti trendom, da lahko podpira prave usmeritve. Pomembno je tudi, da vse generacije vrtca, šol in univerz izobrazimo o pomenu in smislu krožnega gospodarstva ter hkrati ozaveščamo preostalo družbo. V Sloveniji smo že zelo ozaveščeni o ločevanju odpadkov, zdaj moramo pravzaprav doseči le, da se to razširi še na proizvodno in potrošniško sfero. Vlada že izvaja aktivnosti, ki izhajajo iz dokumenta evropske komisije Na poti h krožnemu gospodarstvu. Tudi komisija je namreč že spoznala, da je to edina prava pot tako za nas kot za ves svet. Sicer pa je Slovenija že sprejela tudi strategijo pametne specializacije, leta 2015 smo sprejeli okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo z načrtom aktivnosti, zdaj pa po ministrstvih te aktivnosti že potekajo. Tudi sicer bomo z zakonodajnimi in administrativnimi ukrepi spodbujali, da bodo podjetja laže poslovala ter bodo aktivna tudi pri sofinanciranju drugačnih tehnologij in znanosti. Naj omenim, da smo letos prvič po kar nekaj letih povečali finančna sredstva za znanost.

Kako zares in s kakšnimi konkretnimi cilji se vaša vlada loteva uvedbe krožnega gospodarstva?

Če bomo še naprej ohranjali današnji linearni model gospodarstva, bomo zelo hitro izčrpali naravne surovine in vire. Vsi vemo, da so voda, les, nafta in različne rudnine omejeni. Če ne bomo prešli v krožno gospodarstvo, bo čedalje več konfliktov, v katerih si bodo različne družbene skupine in države vedno bolj agresivno prizadevale za dostop do virov, kar se že dogaja. Vsi vemo, da se število svetovnega prebivalstva veča – do leta 2050 nas bo 9,7 milijarde – da smo razvili mnoge nezdrave in neperspektivne potrošniške navade. Nekaj moramo drastično spremeniti, če želimo kljub povečanju števila prebivalstva ohraniti okolje in nahraniti ljudi ter jim v čim večjem obsegu zagotoviti dostojno življenje.

Če ne bomo prešli v krožno gospodarstvo, bo čedalje več konfliktov, v katerih si bodo različne družbene skupine in države vedno bolj agresivno prizadevale za dostop do virov.

Moja vlada si je postavila cilj, da Slovenija postane zelena referenčna država v digitalni Evropi. Zavedamo se, da je tretja industrijska revolucija prinesla tehnologijo, ki jo je zdaj, ko smo zakorakali v četrto industrijsko revolucijo, treba povezati z zelenim okoljem in biosfero, torej tudi s človekom in njegovimi potrebami. Vlada želi tej revoluciji slediti in biti njena protagonistka.

Recikliranje je običajno dražje kot produciranje novih stvari, zato se tudi uspešna reciklažna podjetja velikokrat gibljejo na meji dobičkonosnosti. Če vlade takšne projekte spodbujajo še s subvencijami, se lahko hitro zgodi, da dodana vrednost sploh ni zares ustvarjena. V preteklosti smo videli, da so se socialna podjetja zapirala takoj po izteku programov za financiranje, pred tem pa so bila nelojalna konkurenca drugim podjetjem na trgu. Kako se izogniti temu?

Že na začetku mandata smo sprejeli stališče, da podpiramo skoraj izključno projekte, ki zagotavljajo dodano vrednost tudi po izteku subvencije, zato zagotavljamo večinoma povratna sredstva, in ne nepovratnih. Podpiramo tisto, kar je perspektivno, prinaša dodano vrednost, delovna mesta in dobiček. Pri recikliranju ugotavljamo, da se ne le pri nas, ampak tudi v svetu z uporabo sodobnih tehnologij recikliranje vedno bolj izplača. V Sloveniji je, recimo, zelo uspešno podjetje Aquafil Slo, nekdanje podjetje Julon, ki proizvodnjo gradi na več kot 40 odstotkih izrabljenih ribiških mrež, ki jih v Slovenijo uvozi z vseh celin po svetu, kar se jim bolj izplača, kot če bi uporabljali nove materiale. Sodobna tehnologija lahko že zdaj velik del odpadkov spreminja v nove surovine in energije, razvoj pa gre tako hitro naprej, da sem prepričan, da bo recikliranje prinašalo vedno večje dobičke in s tem višje davke.

Krožno gospodarstvo se dotika vseh panog. Kje bi se Slovenija po vašem lahko najbolje izkazala?

Slovenija bi se lahko zelo dobro izkazala na treh področjih, a to ne pomeni, da zanemarjamo druga. Prvo je področje hrane, kjer že zdaj spodbujamo usmeritev v lokalno proizvodnjo in samopreskrbo s hrano. Če nam uspe vzpostaviti lokalne dobavne verige, lahko ravno s krožnim gospodarstvom ljudem zagotovimo kakovostno slovensko hrano. S tega vidika je zame osebno pomembno, da bi nam uspelo v prihodnosti vso hrano, ki ni uporabljena, razdeliti med tiste, ki jo potrebujejo. Pričakujem predloge nevladnih in drugih organizacij, kako to čim hitreje storiti. Načrtujemo tudi, da bi ministrstvo za finance umaknilo davek na podarjeno hrano.

Drugo je področje turizma, kjer je krožno gospodarstvo v povezavi s trajnostnim razvojem zelo pomembno. Kot tretje pa vidim, da bi lahko v proizvodnih postopkih zmanjšali svojo odvisnost od uvoza surovin. Slovenija uvaža kar 94 odstotkov proizvodnih virov, kar pomeni, da smo pri surovinah izjemno odvisni od drugih. Če preidemo v krožno gospodarstvo, se ta odstotek lahko bistveno zniža, s čimer se prihrani pri uvozno surovinskem delu, podjetja pa to lahko kompenzirajo na drugih področjih, torej namenijo več denarja v razvoj in delovna mesta. Proizvodni stroški namreč predstavljajo približno 40 odstotkov vseh stroškov, stroški dela pa so pri proizvodnji izdelkov okoli 18 odstotkov. Torej je jasno, da če znižamo materialne stroške, ostane več prostora za zaposlovanje, inovacije in razvoj.

Je globalizacija sploh še aktualna, če vemo, da je krožno gospodarstvo, ki na različnih ravneh temelji tudi na lokalnem, edina rešitev pred vojno?

Blaž Samec

Globalizacija ima prednosti in slabosti, razvijati je treba prednosti. Je pa pred nami velik izziv, kako to zagotoviti, še posebej če vemo, da moramo drastično zmanjšati toplogredne izpuste. Pričakujem, da bodo strokovnjaki na različnih področjih predvsem z interdisciplinarnim delom državam pomagali pri tem. Sam sem že pred prevzemom mandata poudarjal, da ima vsaka pokrajina svoje specifike in prednosti. Vsaka mora razvijati tisto vrsto gospodarstva, turizma, kmetijstva oziroma česarkoli, ki je za njeno območje najprimernejše, za katero ima največje surovinske, energetske in človeške potenciale.

Ko sva ravno pri slovenski pokrajini, ki ni najbolj primerna za učinkovit javni prevoz; kako naj Slovenija zmanjša število avtomobilov na cestah?

Predvsem z vlaganjem v razvoj učinkovitega, dostopnega in za potnike privlačnega javnega prevoza. Poleg tega država spodbuja čim bolj ekološko uporabo prevoza, tako s subvencioniranjem nakupa električnih avtomobilov kot z gradnjo električnih polnilnic po Sloveniji.

Električni avtomobili še nekaj časa ne bodo cenovno toliko dostopni, da bi bili lahko množično uporabljeni in tako vplivali na izpuste.

To je res. A obenem upam, da se bodo našli načini, tudi evropska komisija to vrsto raziskovanja zelo spodbuja, da se bodo cene lahko znižale. Do takrat pa je pomembno, da zagotavljamo bolj kakovosten in bolj uporabljen javni prevoz. Ljudi moramo ozavestiti, da ga uporabljajo, kjer se le da, pri uporabi osebnih vozil pa ravnajo čim bolj ekološko, jih torej poskušajo souporabljati. Na ekonomskem področju pa je treba zagotoviti varovalke, ki bodo preprečevale diskriminacije in zlorabe tega pristopa. Sicer pa strokovnjaki napovedujejo, da bodo že čez deset let v mestih vozila pretežno električna vozila in vozila v souporabi.

Slovenija razen Ljubljane nima takšnih mest.

Tako je, morda bo tak le še Maribor. Zato pa je toliko bolj pomembno, da zagotavljamo kakovosten javni prevoz in ljudi ozaveščamo, da vozila souporabljajo. Mnogi so že tako ozaveščeni, da se v Ljubljani vozijo s še dvema ali tremi sopotniki, enako pa delajo na izletih.

Ste kot potrošnik že bili kdaj vpleteni v krožno gospodarstvo?

V Kaliforniji, kjer sem bil gostujoči predavatelj, sem se občasno vozil v souporabi. Tam so imeli na cestah že leta 2008 skrajni levi t. i. diamantni pas, po katerem lahko vozijo le tista vozila, ki imajo najmanj tri potnike, kar je bilo preverjano tudi s kamero. Ta pas tudi ni nikoli zastal v koloni, ki je bila ponavadi na vseh drugih pasovih. Žal pri nas nimamo toliko pasov.