Vpliv politike na ekosisteme umetne inteligence

Ker so ekosistemi povsod, pametna podjetja, ustanove javnega sektorja in druge organizacije presegajo svoje tradicionalne operativne meje in ustvarjajo ali sodelujejo v novih, prožnih okvirih in si skupaj prizadevajo za ambiciozne načrte. Samo poglejmo Apple in Microsoft, ki sta uporabila ekosistemi razvijalcev. Peter Drucker – po katerem nosi ime Peter Drucker Forum, ki ga vsako leto konec novembra pri­pravijo na Dunaju, letos je bil že enajstič, in na katerem se zberejo največji misleci današnjega časa –, je že dolgo tega dejal, da komplementarne organizacije in ustanove skupaj sestavljajo »socialno ekologijo«. Gre za zapleten prilagodljiv sistem, v katerem se subjekti vseh velikosti in strategij povežejo in delujejo v vedno hitreje spreminjajočem se in zapletenem okolju. Na današnjih digitalnih trgih je Druckerjev koncept socialne in poslovne ekologije postal realnost. Z novim »živčnim sistemom«, ki so ga vzpostavila digitalna omrežja, in vedno večjo vpetostjo strojne inteligence, ki poganja sisteme, kot so Amazon, Alibaba, Tencent in Google, ter z velikani BMW, Haier, Novo Nordisk in Rio Tinto se komercialni ekosistemi hitro širijo.

Tri poti razvoja interneta

Inženir Vinton G. Cerf, ki mu mnogi pravijo tudi oče interneta, gleda na ekosisteme kot na sisteme, ki lahko zrastejo s sistemizacijo in sodelovanjem: »To je najmočnejša stvar, ki poganja podjetja, da lahko v njih vsakdo dela, kar najbolje zna, in da lahko z napredno tehnologijo dobimo dodano vrednost. Moramo sprejeti spremembe, čeprav so novi modeli danes še vedno sestavljeni kot lego kocke, kjer se vse sklada, in bi vsi radi, da bi ekosistem dobro deloval.«



Miriam Meckel, ustanoviteljica ade, platforme za digitalno življenje in gospodarstvo prihodnosti, pri Handelsblatt Media Group, meni, da moramo pri razvijanju novih modelov razmišljati tudi o perspektivah, ki jih riše novi internet: »Ali bomo imeli konkurenčne modele – različne platforme, ki bodo med seboj tekmovale, ali pa enotne.« Ob tem je omenila, da moramo biti pozorni na ustvarjanje vrednosti: »Wikipedia je svetu ponudila veliko vrednost v znanju. Res je, da se srečuje s pristranskostjo, ampak kot platforma je dodana vrednost.« »Pred leti veliko internetnih podjetij ni medsebojno sodelovalo, danes pa sodelujejo in so skupaj napisala programsko opremo za računalništvo v oblaku. To je dobra pot za vse, predvsem zato, da nismo priča ukleščenosti v en sam ekosistem,« pravi Cerf, ki je prepričan, da se ne bodo uresničile napovedi, da bomo imeli v prihod­nosti različne internete – kitajskega, ruskega in »zahodnega«. Vendar takšnega razvoja platform ne moremo odmisliti. Nedavno so Združeni narodi sprejeli pakt za boj proti kibernetskemu kriminalu, ki so ga v nasprotju z željami ZDA podprle Kitajska, Severna Koreja in Rusija. ZDA na represivne države pritiskajo, da bi morale državljanom omogočiti večji dostop do svetovnega interneta, medtem ko Rusija in drugi trdijo, da bi morale imeti države »internetno suverenost« z možnostjo blokiranja spletnih strani, ki so kritične do vlad, prav tako želijo kaznovati spletne disidente. In ravno nedavno sprejeta resolucija Združenih narodov bi lahko dala več legitimnosti množici tistih, ki zagovarjajo »internetno suverenost«. Hkrati omogoča vladam, da izklopijo čezmejni dostop do podatkov kot orodje zatiranja ali cenzurirajo spletna mesta. Vse to se je zgodilo v času, ko Rusija preizkuša, ali bi njihova domača omrežja lahko preživela ločitev od svetovnega interneta, kar je očiten poskus vzpostavitve sistema za filtriranje interneta v kitajskem slogu. Izguba ameriške prevlade na internetu bi bila lahko znak krepitve Rusije in Kitajske, ki svoj vpliv širita na območje Afrike in Bližnjega vzhoda. Posledica takšnega razvoja bi lahko bila, da bi šla Kitajska v eno smer, zahod pa v drugo. Zaradi tega se že dogaja, da nekatera podjetja kitajskim podjetjem zaradi vlade, ki se je odločila za tak korak, ne zaupajo več, je opozoril Michael Jacobides, profesor z London Business School.

Amazon na trg nepremičnin

Amy Webb, futuristka in predavateljica na Stern School, v luči povedanega pravi, da bi podjetja morala več pozornosti namen­jati podatkom. Pa tudi umetni inteligenci. Seveda bi morali več pozornosti tem področjem namenjati tudi potrošniki. Da podjetja že danes o nas vedo veliko, celo preveč, ni nobena skrivnost. Evropa poskuša z uredbo o varovanju osebnih podatkov (GDPR) preprečiti, da bi te zlorabljali, kar je dobro, pravi Webbova. Se pa v isti sapi vpraša, ali bo to preprečilo njihovo prodajo. »Je vse to v skladu s človekovimi pravicami?« vpraša, ko kot primer navede Amazon. Ta je poleti leti sklenil partnerstvo z Realogy, največjim ameriškim nacionalnim nepremičninskim posrednikom, v upanju, da bo skočil v posel pametnih domov in storitev zanje. Ne le da bo to part­nerstvo povečalo Amazonovo pametno divizijo, ponudili bodo tudi storitve za čiščenje, vzdrževanje hiš in podobno. Domači kupci, ki bodo storitve kupili prek podjetja TurnKey, bodo od Amazona prejeli brezplačne storitve v vrednosti do 5000 dolarjev.



Partnerstvo bo delovalo tako, da bodo bodoči kupci doma obiskali spletno mesto TurnKey in odgovorili na nekaj vprašanj o tem, kje živijo in kakšno hišo iščejo. Amazon jih bo napotil k posredniku Realogy, in če bodo posel sklenili prek njega, bodo dobili dva kupona za Amazonove storitve. Eden od kuponov v vrednosti od 450 do 1500 dolarjev bo za Amazon Home Services, ki ponuja storitve, kot so montaža, čiščenje in vzdrževanje pohištva. Drugi kupon v vrednosti od 500 do 3500 dolarjev bo za izdelke pametnega doma Amazon. Da bi dosegli kar največje ugodnosti – v vrednosti 5000 dolarjev –, bodo za nakup stanovanja ali hiše morali odšteti 700.000 dolarjev ali več.
Analitiki pravijo, da je to part­nerstvo nov mejnik za podjetje Realogy, ki ima za seboj težko leto, potem ko je cena njegovih delnic zaradi ohlajanja nepremičninskega trga in tudi konkurenčne spletne strani za iskanje stanovanj Zillow padla za skoraj 80 odstotkov. Z Amazonovo pomočjo bi podjetje lahko večji del dobička ustvarilo s provizijami. Čeprav Amazon z napravo Echo že prevladuje v pametnih domovih, je partnerstvo z Realogy korak naprej pri premagovanju konkurenčnih Googla in Appla. Amazon je v industriji povzročil preplah že v letu 2017, ko je postavil spletno stran, na kateri je pisalo »Najamemo nepremičninsko podjetje«, a jo je kmalu odstranil.

Več ločenih, a povezanih produktov

Vse to bo spremenilo trg nepremičnih in pametnih domov oziroma ekosisteme, kakor temu pravi Cerf: »Ljudje se danes z napravami pogovarjajo pogosteje, kot pišejo. Alexa in Google Home ne delata le nalog, ampak tudi iščeta stvari, ki jih še nismo videli. Zato nam tudi ni treba čakati, da nekdo najde rešitev.«



Tehnologija je tukaj in lahko jo izkoristimo. Tega se je že pred časom zavedal Zhang Ruimin, direktor in predsed­nik upravnega odbora kitajskega podjetja Haier Group. Vedel je, da v danih okoliščinah in danem ekosistemu največje podjetje, ki izdeluje belo tehniko, dolgoročno ne bo preživelo. »V prihodnosti samostojni produkti ne bodo nič vredni, vreden bo samo uporabniški scenarij – kjer bodo povezane vse naprave, ki jih potrebuje uporabnik,« je Ruimin dejal na Peter Drucker Forumu. Potreben bo ekosistem, ki bo povezoval te stvari. Proces se bo od množične proizvodnje usmeril k specializirani. »Zdaj želimo povezati trg hrane, da bi naprave (njihova bela tehnika, op. p.) komunicirale s trgovinami, uporabniku priporočale recepte in najboljše sestavine. Pripravljamo tudi platformo za oblačila, da ljudje ne bodo le prali oblačil, ampak bodo dobili informacije, kako čim bolje skrbeti zanje, katero pralno sredstvo uporabljati in podobno.« Pravi, da za zdaj to ne bodo povsem dodelani produkti, »a gremo v to smer«. V oblačilni model so vključili Henkel, ki se mu tako kot vsem drugim posel zmanjšuje. »S skupnim nastopom pa bodo rasli za 15 odstotkov na leto,« je optimističen Ruimin. Pravi, da so skupaj s povsem novim scenarijem naredili tudi model nove kuhinje in dnevne sobe. V Šanghaju lahko stranke izberejo ne le en produkt, ampak vrsto rešitev za dom: »Vrednost takega nakupa ni nekaj sto dolarjev, ampak v povprečju 16.000 dolarjev. Tega ne morete doseči z enim samim produktom. Ko bodo ljudje kupili te pametne naprave, bomo pravzaprav ves čas v stiku z njimi. Vedeli bomo, kdaj je uporabnik zadovoljen in kdaj ni. To bo velika sprememba v prihod­nosti, ki sovpada z internetom stvari.«
Vint Cerf je ob tem dodal, da je prihodnost morda v prilagajanju produkta s spreminjanjem programske opreme in naročniškim razmerjem. »Moja tesla mi vsak dan pove, kaj lahko naredi danes, česar včeraj ni mogla, ker še ni bilo programske posodobitve. Ampak mene bolj zanima, ali lahko še vedno naredi tisto, kar je lahko včeraj.«